Narava

Naravni spomenik – Debeli rtič

Foto: jaka Ivančič
Zavarovano območje Debeli Rtič obsega približno 800 metrov obale na skrajnem zahodnem delu polotoka in vključuje rob ter stene klifa, teraso ob vznožju klifa in dvesto metrski pas obalnega morja. Prepadne stene klifa so visoke od 12 do 21 metrov in imajo – odvisno od izpostavljenosti – tudi različno geomorfološko podobo. 

Za kopni del so značilni intenzivni erozijski procesi in pojavi. V plitvem morju so skladi podvodnega grebena, ki se izklinjajo proti zahodu in nakazujejo smer umikanja rta zaradi erozijskega delovanja valov. 

Klif poraščajo toploljubne rastline (žuka, mali jesen), kamnito morsko dno pa zaradi plitvosti morja in dobre osvetljenosti gosti številne morske organizme. Poraščeno je z značilnimi algami ali na pesku z morsko travo cimodocejo, vmes pa se skrivajo številne živali: spužva žveplenjača, voščena morska vetrnica, ostriga, užitna klapavica, leščur, polž čokati volek, morski jež, morska kumara, mali morski pajek in druge.

Dostop:
• z vznožja klifa na kopališču Mladinskega zdravilišča in okrevališča Rdečega križa
• s poti na zgornjem robu klifa na skrajnem severovzhodnem delu zavarovanega območja

Vir: Zavod RS za varstvo narave

Pokopališče školjk

Foto: Ubald Trnkoczy
Obiskovalci Ankarana, ki želijo aktivno preživeti počitniške dni, imajo veliko možnosti za sprehode po zelenih pobočjih, ki jih krasijo oljčniki in vinogradi, in morskih poteh, kjer lahko raziskujejo pokopališče školjk. Na slednjem je moč najti 234 vrst vseh polžev Tržaškega zaliva in opaziti najmanj 30 vrst različnih ptic.


Sv. Nikolaj – sredozemski slani travnik

Foto: Jaka Ivančič

Tik ob morju, na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju leži poseben tip travnika – edini primer svoje vrste v Sloveniji – na katerem poleg najbolj značilnega obmorskega ločka, uspevajo še mnoge druge rastline, kot so trst, cornutijev tropotec, modrikasti pelin idr. Po podatkih projekta Natura 2000 pravi dragocenosti predstavljata obmorski lan, z drobnimi rumenimi cvetovi, in klasnata tavžentroža, rastlini, ki v Sloveniji uspevata samo na tem mestu.

Vir: Natura 2000


24 ogroženih vrst

Foto: Tihomir Makovec
Na območju Občine Ankaran je bilo do zdaj odkritih vsaj 24 vrst morskih organizmov, ki imajo takšen ali drugačen status ogrožene vrste. Med temi ima status najbolj ogrožene vrste po kriterijih Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) jadranski jeseter (Accipenser nacarii), ki je bil ujet v bližini Ankarana pred desetimi leti. Ta vrsta ima status kritično ogrožene vrste, kar je drugi najvišji status ogroženosti.

Morski psi in želve

V morju okoli Ankarana so bili opaženi beli morski volk (Carcharodon carcharias), morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in želva kareta (Caretta caretta). Vsi trije imajo status ranljive vrste. Opažanj morskega psa orjaka in želve karete je znatno več, predvsem pa so znani v zadnjem petnajstletnem obdobju. Opažanje belega morskega volka pa izhaja iz zapisa v državnem arhivu v Trstu.


Drevesa, stara 150 let

Park v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič meri približno sedem hektarjev, v njem pa uspeva več kot 4.500 večjih rastlin, ki pripadajo več kot 230 vrstam iz vseh celin. Prevladujejo iglavci, predvsem sredozemske ciprese, črni bori in cedre. Foto: Zavod RS za varstvo narave

Med večjimi grmovnicami je največ oleandrov, lovora in lepljivke, med manjšimi pa rožmarink, sivk, mirt in jagodičnic. Večina rastlin je stara do 50 let, nekateri predstavniki hrasta in puhovca pa dosegajo starost od 120 do 150 let.

Domnevno izumrla vrsta našla dom na Ankaranskem polotoku

Na Debelem rtiču je dobila nov dom tudi domnevno izumrla rastlina, navadni kaček, avtohtona slovenska vrsta. Kaček je do leta 2010 veljal za izumrlega, vendar je bil primerek leta 2017 naključno odkrit prav v Ankaranu.