Zanimivosti

Samostan sv. Nikolaja

Foto: Jaka Ivančič
Kulturna znamenitost Ankarana je benediktinski samostan sv. Nikolaja iz 11. stoletja. Kot samostan je deloval vse do leta 1641, danes pa je v njem hotel s štirimi zvezdicami.

Samostan sv. Nikolaja s parkom in kopališčem je nastal kot podružnica beneškega samostana S. Nicolò al Lido. Pozimi je tukaj stanovalo manjše število menihov, poleti pa so se jim pridružili številni obiskovalci iz matičnega samostana. V prvi polovici 17. stoletja je kuga zelo razredčila lokalno prebivalstvo in menihi so odšli. Zadnji pater je samostan zapustil leta 1641. Več kot sto let pozneje je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza. V času Napoleonovih ilirskih provinc pa je bila tu vojaška bolnišnica. V 19. stoletju je na tem mestu nastalo kopališče sv. Nikolaja, ki je bilo zelo priljubljeno poletno kopališče Tržačanov.


Spomeniki 2. svetovne vojne

Foto: Jaka Ivančič
Leta 1943, po kapitulaciji Italije, je območje ankaranskega polotoka spadalo pod takrat s strani Nemčije ustanovljeno operacijsko območje. Nemška vojska je mobilizirala vse prebivalce, da so gradili bunkerje, strelska gnezda in jarke, ker je pričakovala, da se bodo zavezniške sile med operacijo Overlord izkrcale prav v Tržaškem zalivu. 

Ohranjene ostanke dela obrambne linije lahko sprehajalci odkrivajo med vinogradi na Debelem rtiču.


Tehnološka dediščina Ankarana

Foto: Občina Ankaran
Na obrobju Ankarana, ob izlivu ankaranskega obrobnega kanala v morje, stoji zanimiva stavba, ki skriva pravo zakladnico tehnične dediščine. Gre za črpališče meteornih voda, ki je bilo zgrajeno leta 1933 v značilni industrijski arhitekturi takratnega časa. Strojnica črpališča predstavlja pravo tehniško posebnost. Sestavljena je iz dveh dvo-cilindrskih dizelskih motorjev in dveh črpalk znane italijanske strojne tovarne Franco Tosi. Posebnost teh motorjev je, da so grajeni iz eno-cilindrskih dizelskih motorjev, tako imata dva dvo-cilindrska dizelska motorja po dve tovarniški številki (vsak cilinder svojo). Več lahko preberete v Amfori.


Obisk cesarja Franca Jožefa na Lazaretu

Zaliv sv. Jerneja predstavlja skrajno severno točko obale slovenskega morja. Morje v zalivu je plitko. Globine v pristanišču ne presegajo 2 metrov, šele 200 metrov od obale dosežejo globino 5 metrov. Pol metra severno od zaliva se na površini 30 hektarjev razteza območje gojenja marikultur, ki sega tudi na italijansko stran meje. Leta 1869 je Lazaret obiskal sam cesar Franc Jožef, na kar spominja napis na ogrodju vhodnega portala. Gradnja Lazareta, bolnišnice za nalezljive bolezni, se je začela leta 1867. Zaradi epidemij različnih bolezni in številnih ladij, ki so pristajale v Tržaškem zalivu, se je namreč pokazala potreba po izgradnji objekta za karanteno, ki je moral biti iz varnostnih razlogov zgrajen daleč iz mesta.


Edina v celoti ohranjena stara kmetija

Foto: Jaka Ivančič
Na južnem robu Debelega rtiča stoji edina v celoti ohranjena stara kmetija na slovenski obali. Kmetija, na Jadranski cesti 33 in 33 a, je iz druge polovice 19. stoletja. Sredi obdelovalnih teras sta pravokotno se stikajoči stavbi s stanovanjem, kletjo in hlevom.

Notranjost stavbe je dobro ohranjena, vključno z opremo in visokim odprtim ognjiščem v kuhinji. Kmetija je od leta 2010 dalje zaščitena kot spomenik lokalnega pomena. (Vir: Register kulturne dediščine)


Arheološka dediščina

Foto: Jaka Ivančič
V Občini Ankaran, na Debelem rtiču in ob njegovi obali je vrsta arheoloških najdišč iz rimskih časov. Ob Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič je potopljen pomol, ki je viden na nekaterih starejših kartah. Arheološke najdbe pa so tudi na kopnem v bližini obale.

Tudi v zalivu sv. Jerneja so na kopnem in v morju ostanki antične poselitve. Na kopnem so domnevni ostanki ville rustiche, v morju pa pristaniških pomolov. Arheologi domnevajo, da je bila na tem mestu antična ribogojnica.