25-letna Katarina Aneja Cvetko je študentka petega letnika mariborske medicinske fakultete. Bodočo mlado zdravnico poleg vedoželjnega značaja odlikuje močan čut za skupnost in soljudi, pri čemer so ji še posebno ljubi starostniki, od katerih, kot pravi, se imamo veliko naučiti.
Čeprav je Katarina Aneja Cvetko odraščala v tesnem stiku z zdravniškim poklicem – opravljata ga tako mama Tatjana kot sestra Maja –, medicina ni bila njena prva študijska izbira: »Po gimnaziji sem se vpisala na študij mikrobiologije v Ljubljani, vendar sem kmalu začutila, da delo v laboratoriju ni zame, saj imam rada stik z ljudmi, sodelovanje …« Tako se je leto zatem preselila v Maribor, kjer že peto leto študira medicino in se udejstvuje v številnih obštudijskih dejavnostih. Po šestih letih študija bo sledilo pripravništvo, izpit in nato prijava na razpis za specializacijo. »Izbire je res veliko. Ožji izbor že imam, končne odločitve pa še ne,« pravi o svoji nadaljnji poti.
Znanje srka tudi v tujini, doma je aktivna v številnih projektih
Januarja se je vrnila s polletne študijske izmenjave na Masarykovi univerzi v češkem mestu Brno, kjer jo je navdušilo, da imajo študenti medicine veliko priložnosti za praktično delo: »Ob fakulteti imajo velik simulacijski center v petih nadstropjih, kjer smo se urili za delo v bolnišnici; izvajali smo intubacije na modelih dojenčkov, si izmenjevali vloge v operacijski sobi, se učili veščin vstavljanja katetra … Zelo dobra izkušnja!« Že pred češko študijsko izmenjavo je imela priložnost vpogleda v italijanski zdravstveni sistem, saj je prek mednarodne organizacije študentov medicine preživela mesec dni na praksi v bolnišnici na Sardiniji. Letos je namenjena po podobno izkušnjo v Litvo.
Katarina Aneja že dve leti opravlja delo komunikatorke državnega presejalnega programa Svit za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa. (Foto: Osebni arhiv)
V Mariboru se mlada Ankarančanka počuti dobro. »Štajerci so topli, odprti ljudje, lepo so me sprejeli. S sošolci veliko sodelujemo tudi v projektih, prek katerih širšo javnost ozaveščamo o medicini. V okviru projekta Med in medo otrokom približujemo poklic zdravnika. Aktivna sem tudi v projektu Za življenje, s katerim ozaveščamo o nujnosti nudenja prve pomoči in učimo oživljanja.« Poleg tega redno daruje kri in že dve leti opravlja delo komunikatorke državnega presejalnega programa Svit za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa. Že od srednješolskih let se vključuje tudi v aktivnosti društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice.
Uživa v družbi starejših ljudi
Na vprašanje, kaj jo žene k prostovoljnemu delu, ima sila preprost odgovor: »To je zame nekaj povsem naravnega, tako čutim. Nisem človek, ki bi šel mimo.« Pravi, da rada posluša, sprašuje in raziskuje. Vse to že od otroštva počne ob svoji noni Pavli in najverjetneje je prav prek njenih pripovedi vzljubila starejše ljudi in njihove zgodbe. »Lepo mi je delati s starejšimi, marsikaj se od njih naučim. Rada prisluhnem življenjskim zgodbam bolnikov z demenco, izvem, kakšen poklic so opravljali, kako se je včasih živelo … Skozi takšne pogovore spoznaš, da ni vse na internetu, marsikaj so starejši znali bolje od nas. Na primer, živeli so veliko bolj trajnostno. En plašč so si dekleta izposojala po celem nadstropju internata. Kar se je pokvarilo, so znali popraviti, niso hiteli kupovati novega.«
Katarino Anejo navdušujejo pogovori s starejšimi ljudi, od katerih se marsikaj nauči. (Foto: Osebni arhiv)
Za kakovostno življenje starostnikov so seveda potrebne sistemske rešitve, kot so oskrba na domu, dom upokojencev v bližini domačega kraja, center dnevnih aktivnosti … K lepšemu vsakdanu starejših pa lahko prispeva prav vsak občan, meni Katarina Aneja: »Dovolj je, da smo z njimi prijazni in potrpežljivi, jih nagovorimo, poklepetamo, vprašamo, ali morda potrebujejo pomoč.«
Po sprostitev najraje v hribe
Ko je čas za polnjenje baterij, jo Katarina Aneja, ki je že od otroštva aktivna športnica in ljubiteljica latinskoameriških plesov, najraje mahne navkreber: »Zelo rada obiskujem hribe. Tudi ko se dogovarjam za druženje s prijateljico, jo raje kot na pijačo povabim na hrib.« Ko je v Mariboru, pogosto obišče griča Piramida in Kalvarija ter seveda Pohorje, na domačih tleh pa so stalnica Slavnik, Kojnik in Lipnik.
Uredništvo
