Mateja Prinčič. Foto: Osebni arhiv.
1. Pohodniški vodnik Ankaranski polotok ste pisali ob službi in drugih obveznostih, kar je v današnjem hitrem tempu življenja poseben izziv. Kako vam uspeva usklajevanje med poslovnim in družinskim življenjem?
Zanimiva iztočnica za začetek. Postregla vam bom z anekdoto. Pred kakšnimi desetimi leti sem podobno vprašanje zastavila svoji noni. Takrat še nisem imela družine, spraševala pa sem se, kako bom vse skupaj zmogla, ko jo bom imela. Odgovorila je, naj o tem ne razmišljam preveč in da bom v dani situaciji vsemu kos (nono je bil namreč kot voznik tovornjaka pogosto odsoten). Še vedno so te nonine besede moj najboljši »priročnik za samopomoč«.
2. Kje ste iskali vire za publikacijo in kje lahko preberemo kaj več o zgodovini Ankarana?
Viri in literatura o Ankaranskem polotoku so zelo razpršeni, zato jih je v veliki meri potrebno iskati v kontekstu geografije in zgodovine slovenske Istre; pomembna dejavnika sta tudi avtorjeva spretnost pri njihovi interpretaciji ter kakovostno opravljeno terensko delo. Odlično izhodišče za publikacijo je bilo moje geografsko diplomsko delo Usklajevanje pluralnosti interesov pri oblikovanju prioritetne razvojne pobude: primer Občine Ankaran, med zaokroženimi zgodovinskimi deli pa bi izpostavila strokovno monografijo Vlaste Beltram – Ortopedska bolnišnica Valdoltra: 1909–2009: od obmorskega okrevališča do moderne ortopedske bolnišnice. V širšem prostorskem kontekstu slovenske Istre pa bralcem predlagam v branje dela zgodovinarjev dr. Darka Darovca, dr. Salvatorja Žitka ter geografa in zgodovinarja dr. Julija Titla.
3. Ankaran ima veliko kulturnih in naravnih danosti. Kje vidite največji neizkoriščeni potencial in priložnosti za oblikovanje turističnih produktov?
Iz izkušenj lahko rečem, da je v slovenskih turističnih informacijskih centrih veliko povpraševanja po pohodniških produktih. Ankaran je prepleten s številnimi sprehajalnimi potmi, hkrati pa ima zaradi ugodnih klimatskih danosti odlična izhodišča za celoletno pohodništvo. Potencial vidim v trajnostno naravnanem pohodništvu s tematsko urejeno pohodniško infrastrukturo v kombinaciji s prometnimi rešitvami, ki obiskovalce nagovarjajo k uporabi javnih prevoznih sredstev. Zgodovinsko gledano pa je območje Ankarana že iz agrarne dobe znano tudi po različnih zdravstveno-zdraviliških ustanovah: lazaretu v zalivu sv. Jerneja, sanatoriju za tuberkulozne pljučne bolnike, Ortopedski bolnišnici Valdoltra ter v povojni dobi odprtem Zdravilišču RKS Debeli rtič. Priložnosti se tako navezujejo tudi na oblikovanje celoletnih zdravstveno-zdraviliških produktov in krepitev zdravstveno-zdraviliške prepoznavnosti Ankarana. Smiselno je razmišljati v smeri celoletnega turizma z ne tako izrazitimi poletnimi sezonami, ki so za okolje lahko precej obremenilne.
4. Razvoju Ankarana ste posvetili svoje diplomsko delo. Kateri so izzivi, s katerimi se po vašem mnenju srečuje Ankaran?
Menim, da so dolgoročno glavni izzivi Ankarana vezani na podnebne in demografske spremembe. Uspešen razvoj Ankarana bo v veliki meri odvisen od prilagajanja le-tem. Pritisk poletnega turizma »sonce, morje, plaža« se bo zaradi daljše turistične sezone kot posledica višjih temperatur zraka in morja ob odsotnosti trajnostnih regulacij še povečeval. Sočasno se bo povečevala poraba javnih vodnih virov tako s strani turizma, gospodinjstev kot tudi kmetijstva. Vročinski valovi bodo pogostejši in bodo še posebej obremenilni za vse številčnejšo starejšo populacijo. Povečalo se bo povpraševanje po storitvah, ki bodo vezane na starejšo populacijo (npr. dostopnost do zdravstvenih storitev in dolgotrajna oskrba).
5. Ste soavtorica tudi drugih del s področja geografije in zgodovine. Imate še kak projekt v teku?
V teku je še en projekt priprave publikacije o Ankaranu, ki jo sooblikuje več avtorjev z različnih znanstvenih področij. Z dr. Darkom Ogrinom z Oddelka za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani sva za to priložnost napisala članek z naslovom Geografske osnove za razvojne usmeritve Občine Ankaran.
Uredništvo
