Nadja Štok: »Veseli smo, da se prek petja lahko tudi družimo«

Kako se je torej začelo, kdaj in kako je nastal pevski zbor Ulka?
»Leta 2014 sem se vključevala v razne okoliške zbore in pevske skupine v Kopru, v Izoli, na Škofijah … Vprašala sem se, zakaj ne bi tudi v Ankaranu prepevali, in si zadala nalogo, da se potrudim in pripomorem k ustanovitvi zbora. Sklicala sem nekaj prijateljev, da bi jim predstavila zamisel in vsi so bili za. Leta 2015 je zbor začel delovati kot sekcija znotraj Društva upokojencev in starejših občanov Ankarana, ki mu je takrat predsedoval Zoran Markuža.«

Kako ste pritegnili zadostno število pevk in pevcev?
»Najprej sem sklicala sestanek pod okriljem društva upokojencev. Kar nekaj Ankarančank in Ankarančanov je bilo pripravljenih sodelovati, vendar nas je bilo premalo. Tako sem začela ‘lobirati’ tudi po okoliških krajih in naposled se nas je zbralo 22. Seveda je bilo treba poiskati tudi pevovodjo in povabilo k sodelovanju je sprejel Miran Zadnik, ki nas že vsa ta leta marljivo uri v pevskih veščinah.«

Danes ne delujete več pod okriljem društva upokojencev, kdaj je prišlo do »osamosvojitve«?
»Leta 2019 smo se odločili, da usta

novimo lastno društvo, kar se je zgodilo 7. novembra 2019 v prostorih OŠV Ankaran. Jaz sem postala predsednica društva, naloge tajnika je prevzela Adrijana Viler Kovačič, za blagajničarko pa je bila izbrana Lidija Curk, ki je v letošnjem aprilu žal preminila.«

Kje ste sprva vadili?
»Vaje so potekale v eni od učilnic v prostorih šole. Vodstvu šole smo hvaležni, da nam je dalo na voljo prostor, ko smo ga potrebovali. Izjemno hvaležni smo tudi Občini Ankaran, ki nam ves čas nudi vso podporo, ter županu Gregorju Strmčniku, ki je podprl ustanovitev zbora in nas venomer bodri, naj vztrajamo. In moram reči, da se vztrajnost nas pevcev in pevovodje pozna, saj smo vsako leto boljši, čeprav imamo že svoja leta.«

Pomembna pridobitev za kraj nasploh in tudi za vaš zbor je bila ureditev prostorov Medgeneracijskega središča Ankaran.
»Drži, to je res čudovit prostor! Že vse od odprtja v njem vsak četrtek veselo prepevamo in smo hvaležni, da nam Občina Ankaran omogoča njegovo brezplačno uporabo. Vaje so seveda v prvi vrsti namenjene piljenju našega repertoarja in učenju novih pesmi, smo pa zelo veseli, da se lahko prek petja tudi družimo in se kdaj skupaj poveselimo. Zgodilo se je tudi, da se je na teh srečanjih rodila kakšna nova ljubezen.«

V desetih letih ste obredli že veliko odrov. Se spomnite prvega nastopa Ulke?
»Naši prvi nastopi so bili v okviru srečanj članov društva upokojencev, peli smo na izletih in zabavah, seveda tudi novoletnih. Večkrat smo nastopili na domačih odrih, poleti na plaži v Valdoltri, pozimi v prireditvenem šotoru, pa tudi v številnih krajih, kjer gostuje revija Primorska poje; v Pivki, Sovodnjah, Proseku, Podnanosu, Hrpeljah, Umagu … Tu so še nastopi na prireditvah ankaranskega združenja borcev, v bolnici Valdoltra, v Šentvidu na Dolenjskem, na ljubljanskem gospodarskem razstavišču … Radi obiščemo tudi domove starejših občanov, kjer stanovalcem s petjem polepšamo dan.«

Kako se je skozi leta spreminjalo članstvo v zboru?
»Ves čas je bila prisotna fluktuacija ljudi. Žal so nam štiri pevke umrle, kdo tudi zboli ali se umakne iz drugih razlogov. Potrudili smo se, da smo odhode nadomestili z novim članicami in člani. Trenutno nas je 28, 21 žensk in 7 moških. Seveda bi bili zelo veseli še kakšnega dodatnega moškega glasu ter mlajših novincev, ki bi pripomogli k pomladitvi zbora. Naša vrata so vselej odprta!«

Uredništvo

MePZ Ulka bo svojo 10-letnico proslavila 17. avgusta z večernim koncertom na plaži Valdoltra.