»Najine stranke niso številke. So gospa Neda, gospod Marjan, Bogdan, Silvester …«

Matjaž Marinič, ki je knjižničarsko znanje in veščine nabiral najprej na študijskem in nato na otroškem oddelku Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, je v Knjižnico Ankaran prišel leta 2018, približno leto in pol po njeni ustanovitvi. Leto zatem je po slovesu Urše Skumavc prevzela vodenje Tanja Prevolšek Pajer, ki je pred tem prav tako delala v koprski knjižnici, nazadnje kot skrbnica prireditev. Izkazalo se je, da skupaj tvorita odličen tandem, iz katerega kar seva pozitivna energija, to pa se pozna tudi na nenehno rastočem članstvu knjižnice.

Koliko ljudi je vpisanih v Knjižnico Ankaran?
Tanja: »V knjižničnih statistikah beležimo aktivne člane, torej tiste, ki knjižnico obiščejo vsaj enkrat na leto. Takšnih imamo v Ankaranu več kot 900.«
Matjaž: »Ob odprtju knjižnice je bilo približno 400 vpisanih. Izposoja se je nato vsako leto dvignila za 8 do 15 odstotkov«.

Čemu pripisujeta takšno rast?
Tanja: »Midva delujeva v dobro ljudi. Trudiva se, da se tu vsakdo počuti sprejetega in da dobi tisto, po kar je prišel. Zelo naju veseli, da knjižnico vse pogosteje obiskujejo tudi osnovnošolci. Po koncu pouka pridejo, se usedejo na tla, delajo domačo nalogo, brskajo po knjižnih policah … Obiščejo naju tudi otroci iz programa PetKA, ki jim priskrbiva kakšno gradivo. Vsakemu se z veseljem posvetiva, bodisi starejši osebi bodisi otroku.«
Matjaž: »Poskušava biti čim boljši servis za naše uporabnike, nikogar ne diskriminirava, vsakogar sprejmeva. Čeprav sprva veliko Ankarančanov sploh ni vedelo, da imajo v kraju knjižnico, se je izkazalo, da so jo potrebovali in si jo tudi zaslužijo.«

Kakšna je bralna kultura v Ankaranu?
Matjaž: »Glede na izkušnje, ki jih imam iz Kopra, lahko rečem, da imamo tu odlične in zelo kultivirane bralce, ki so poleg vsega še zelo spoštljivi drug do drugega. Če jim povemo, da je nekdo rezerviral eno izmed knjig, ki jih imajo izposojene, bodo najprej prebrali tisto in jo vrnili, da jo bo lahko čim prej dobil naslednji bralec. Takšen odnos ter pohvale, ki jih prejemava, naju ženejo naprej in so nama dokaz, da delava dobro.«
Tanja: »Prav zato, ker smo majhna knjižnica, dobro poznava naše članice in člane, za vsakega veva, kaj rad bere in katero novost mu bova lahko priporočila. Tu se res lahko posvetiva ljudem, jim svetujeva o knjigah, se pogovarjava o branju … V veliki knjižnici tega ne bi mogla početi na tak način. Marsikdo pride tudi preprosto zato, ker je osamljen in potrebuje pogovor. Nekateri so nama priznali, da jim je to pomagalo prebroditi hudo življenjsko stisko.«
Matjaž: »Najine stranke niso številke. So gospa Neda, gospod Marjan, Bogdan, Silvester … Nekateri naši člani so starejši in zgodi se, da zaradi bolezni ne morejo do knjižnice, so pa pridni bralci. Takšnim prideva z veseljem naproti in jim čtivo dostaviva tudi na dom.«

Po kakšnih knjigah je največ povpraševanja?
Tanja: »Na prvem mestu so kriminalke, sledijo ljubezenski, družbeni romani …«
Matjaž: »Tudi življenjske zgodbe, spomini in biografije so priljubljeni. Pri otrocih so še vedno popularne knjige o dinozavrih. Tudi slikanice, ki so polne čudovitih ilustracij, pritegnejo. Starši si jih izposojajo za svoje malčke, nekateri otroka že kot dojenčka vpišejo v knjižnico. Otroci, kot rečeno, radi pridejo k nam. Pravo veselje jih je videti, ko se zleknejo na blazino v bralnem kotičku in se navdušeno lotijo branja nove knjige.«

Otroke uspešno spodbuja k branju tudi tekmovanje Rovka Črkolovka, ki ga pripravlja Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
Tanja: »Da, to je odlično zastavljen projekt, ki prinaša pozitivne učinke.«

Ni pa edini, v katerega ste kot knjižnica vpeti. Kaj vse še počnete?
Tanja: »V Medgeneracijskem središču Ankaran, ki nam ga je občina ponudila v brezplačno uporabo, organiziramo literarna srečanja, predstavitve knjig … V knjižnici nas obiščejo vrtčevski otroci in šolarji, včasih greva tudi midva na obisk k njim. Sodelujemo tudi v projektu Rastem s knjigo, ki spodbuja bralno kulturo med mladimi, pomagamo pri pripravi Večera jadranske poezije, v preteklosti so bila dobro obiskana naša srečanja z zanimivimi Ankarančani, Obrazi Ankarana. Razmišljamo, da bi ta projekt prihodnje leto znova obudili.«

Koliko časa vama ob vsem tem ostaja za branje? In kaj najraje bereta?
Matjaž: »Branje je luksuz in privilegij. Večina ljudi na tem svetu nima niti privilegija učenja, kaj šele privilegija branja. Jaz sem bil od nekdaj strasten ljubitelj romanov in kriminalk, a zadnja leta se bolj osredotočam na poljudnoznanstveno čtivo, ob katerem se tudi česa naučim in tako samega sebe bogatim.«Tanja: »Jaz pa veliko berem romane, tudi zato, da lahko svetujem našim bralkam in bralcem. Matjaža sprašujejo za nasvete o poljudnoznanstveni literaturi, mene pa za romane. Hišnik iz koprske knjižnice nam običajno ob sredah pripelje polno škatlo knjižnih novosti in ko se je lotiva, je to prav posebno vznemirjenje – kot bi odpirala škatlo raznolikih čokoladnih bonbonov (smeh).«

Kako gledata na e-knjige in elektronske bralnike? Jih dojemata kot grožnjo tradicionalnemu načinu branja?
Tanja: »Pred kakšnim desetletjem je bilo še precej nezaupanja v novosti, ki so tedaj prihajale v ospredje. A sčasoma smo se nanje privadili in spoznali, da so e-bralniki in e-knjige lahko priročen pripomoček, zlasti za branje na potovanjih in dopustih.«
Matjaž: »Ne, to nikakor ni grožnja, pač pa samo dodatna možnost za branje, ki pride prav na poti, zato da ne nosimo s seboj po deset knjig, ko pa si jih na e-bralnik lahko naložimo dvajset. Tiskana knjiga pa je ‘bestseller’ že 2000 let in bo še naslednjih 2000.«

Uredništvo