Radoslav Marčan je že tretji mandat na čelu Ortopedske bolnišnice Valdoltra
Ob rekordnem številu opravljenih operacij se lahko pohvalite tudi s tem, da ste leto 2023 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Čestitke!
»Hvala. V primerjavi s povprečjem minulih let, ko smo opravili približno 4500 posegov, smo imeli lani zahvaljujoč programu dela izven rednega delovnega časa res veliko operacij. 6018 je ogromna številka, upam, da se bomo lahko tudi letos približali takšnemu uspehu. Mislim, da nam bo uspelo, kolegi namreč ob rednem delu intenzivno, vsak popoldan in vsako soboto operirajo v okviru posebnega programa, namenjenega pacientom z najdaljšo nedopustno čakalno dobo, nad 12 mesecev.«
Kako na te obete vpliva stavka Fidesa?
»Vpliv stavke na naše delo je minimalen. Zadnje merjenje je pokazalo, da je izpad posegov padel že na samo tri odstotke. Nekaj več izpada je sicer bilo pri ambulantnih pregledih, a tudi tu se stvari urejajo.«
Vse pogosteje žal poslušamo o zdravnikih, ki zapuščajo bolnišnice, o pomanjkanju medicinskih sester. Kako stabilna je kadrovska slika OBV?
»Kar zadeva zdravniški kader, je zelo stabilna. Mladi, ki so pred 11 leti, ko sem postal direktor, začeli specializacijo, zdaj prihajajo nazaj kot specialisti, kar je zelo dobro. Diplomiranih sester imamo dovolj, čeprav bi lahko zaposlili še kakšno, večja težava je pomanjkanje srednjih medicinskih sester. Imamo jih sicer za silo zadosti, a če bi prišlo do večjih odsotnosti, bi morali prerazporejati ljudi. Intenzivno delamo na tem, da bi pridobili več sester, nudimo tudi štipendije. Nedavno smo nekoliko okrepili upravo, spremenili smo tudi statut, saj gremo v dvotirno vodenje. Predvidoma v avgustu bomo z razpisom iskali strokovnega direktorja.«
»Želimo so, da bi v sodelovanju z Občino Ankaran v prihodnosti uspeli uresničiti projekt gradnje podzemne garažne hiše.«
Ko ste v marcu seznanili javnost s pomembnimi dosežki minulega leta, ste napovedali tudi, da boste presežek prihodkov nad odhodki usmerili v razvojne naložbe. Prav za namen razvoja je v občinskem prostorskem načrtu ortopedski bolnišnici namenjen dober hektar stavbnih zemljišč zahodno od kompleksa OBV. V katero smer bo v skladu s tem šel razvoj bolnišnice?
»Eden naših ciljev je, da bi v sodelovanju z Občino Ankaran v prihodnosti uspeli na tem območju uresničiti projekt gradnje podzemne garažne hiše, saj to potrebujemo tako mi kot občani in obiskovalci Ankarana.«
Kakšni so prometno-parkirni izzivi na tem območju?
»Zelo veliki! Naši zaposleni, zlasti tisti, ki pridejo popoldne v turnus, včasih tudi po 20 minut krožijo in ne dobijo prostega parkirnega mesta. V takšnih primerih jim dovolimo parkirati znotraj bolnišničnega kompleksa. V veliko pomoč nam je, da je občina za blažitev parkirne stiske dala na voljo svoje zemljišče, to je borov gozdiček nad Jadransko cesto, kjer je omogočeno parkiranje tako zaposlenim kot pacientom in njihovim obiskovalcem.«
Enako dragocena je pomoč OBV lokalni skupnosti, saj do vzpostavitve v središču Ankarana v vaših prostorih gostite splošno, referenčno in zobozdravstveno ambulanto ZD Koper, prek katerih je zagotovljena zdravstvena oskrba za več kot 3000 opredeljenih pacientov, tako mnogih Ankarančanov kot tudi okoliških prebivalcev. Obenem zagotavljate tudi prostore za počitniško varstvo otrok, ki se pravkar začenja.
»Seveda, sodelovanje z lokalno skupnostjo je edina prava pot. OBV je daleč največja ortopedska ustanova v državi z visokim ugledom v mednarodnem prostoru, a je obenem tudi del Ankarana. Drug brez drugega ne moremo. Počitniško varstvo otrok, denimo, je dobrodošlo tako za občino kot za naše zaposlene. Delali bomo na tem, da ga obdržimo, tudi potem ko bomo sedanje prostore počitniškega varstva namenili fizikalni terapiji.«
Kakšnih razvojnih prebojev si obetate v letošnjem letu?
»Še vedno si prizadevamo, da bi postali klinika. Pred leti nam je do tega cilja zmanjkalo pičlih devet točk, od 14460 možnih točk so nam jih priznali 14451. Zadnja leta pridno zbiramo strokovne članke, raziskovalne prispevke … Kot rečeno, čaka nas tudi izbor strokovnega direktorja.«
Kako kaže z razvojem hiperbarične medicine?
»Trenutno usposabljamo kader, naši zaposleni se izobražujejo v Padovi. S strani ZZZS imamo odobrena sredstva za izvajanje hiperbaričnih kisikovih terapij, urediti pa je treba še nekaj tehničnih stvari. Ocenjujem, da bo to področje pri nas zaživelo v jeseni.«
Na kakšen način je hiperbarična medicina lahko v pomoč v ortopediji?
»Pri določenih boleznih, kot je denimo sladkorna bolezen, so sklepi slabo prekrvavljeni. Hiperbarična kisikova terapija izboljša zdravljenje, saj prizadeti del telesa obogati s kisikom, ta pa je ključnega pomena pri vseh telesnih procesih. Takšne terapije so se med drugim izkazale kot zelo uspešne tudi pri zdravljenju kostnih okužb. Na tem področju je OBV postala eden močnejših centrov ne le v državi, temveč tudi v regiji in širše, v Evropi.«
OBV slovi tudi po dveh, za bolnišnico dokaj nenavadnih posebnostih – po pavih in prekrasnih vrtnicah. Si zmorete kdaj privoščiti krajši oddih od dela in se sprehoditi med njimi?
»Približno enkrat na mesec si pa res vzamem čas in zbežim dol do mandrača, da malce spraznim glavo. Veste, delovnih obveznosti in raznih vabil na vse konce in kraje nikdar ne zmanjka. Še dobro, da lahko enkrat na teden stopim v operacijsko sobo. Ob torkih imam še vedno svoj program in z veseljem opravim po štiri, pet operacij kolen. To me razbremenjuje. Poleg tega so odličen antistres tudi moji pohodi na Slavnik ob vikendih. Treba je biti aktiven! Zame je to že od malega samoumevno. Ko sem še živel na Reki, sem zelo resno treniral plavanje, dvakrat na dan, vsak dan. Leta ’69 sem bil drugi v Jugoslaviji na 200 metrov prosto! Prišel sem tudi v jugoslovansko reprezentanco kot član v štafeti. Potem sem začel študirati in ni bilo več časa za tako intenzivne treninge. Sem se pa kasneje tudi potapljal, igral košarko … Skratka, od nekdaj se tako ali drugače ukvarjam s športom.«
Potemtakem najbrž ne potrebujete nobenih ortopedskih storitev?
(Smeh) »Za zdaj še ne!«
Uredništvo
