22-letna Zala Bratuž v Ankaranu prebiva že od rojstva. Tu je obiskovala tudi vrtec in osnovno šolo, kjer je bila vsa leta odlična, obenem pa so jo navduševale številne obšolske dejavnosti. »Poleg klavirja, ki sem ga igrala 10 let in tudi tekmovala na državnih in mednarodnih tekmovanjih, in pa seveda odbojke, ki bi ji lahko rekli kar lokalni šport in sem jo v domačem odbojkarskem klubu trenirala dobrih 10 let, sem se preizkusila tudi v plesu, kajaku, petju,« našteje.
Šolanje je nadaljevala na Gimnaziji Koper. Ker se je odločila za splošno smer, je morala uradno glasbeno izobraževanje zaključiti, vendar so ji zaradi velike želje po igranju na Glasbeni šoli Koper omogočili nadaljnje obiskovanje ur klavirja.
Epidemija ji je zmešala štrene
Zala dolgo ni imela nikakršnih dvomov o tem, katero študijsko pot bo ubrala, a so se načrti nepričakovano obrnili v drugo smer. »Vse življenje sem bila prepričana, da želim študij nadaljevati na medicinski fakulteti, vendar me je v tistem letu, ko sem opravljala maturo, življenje postavilo pred številne preizkušnje. Epidemija koronavirusne bolezni je odrezala vse stike, prekinila normalni potek šolanja, treninge, vaje. Ker sem družabna in zelo aktivna oseba, je bilo to zame uničujoče in se je na žalost poznalo tudi pri mojem učnem uspehu,« pripoveduje. Željo, da bi študirala medicino, je morala zatreti ter izbrati novo pot.
»Vedela sem, da mi je naravoslovje bližje kot družboslovje in nekoliko sem poznala elektrotehniko, ki jo je študiral že moj oče. Ko sem izvedela, da na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani obstaja smer Biomedicinska tehnika, kar je pomenilo, da bi lahko kljub vsemu nadaljevala v medicinski smeri, je to še dodatno olajšalo mojo odločitev.«
Zala Bratuž je vsestransko aktivna 22-letnica z jasno vizijo za lastno prihodnost. (Foto: Uredništvo)
Priznava, da je bilo prvo leto na fakulteti izredno naporno: »Kot dekletu, ki jih je na naši fakulteti le za peščico, so mi bila vsa ta ‘moška’ področja precej tuja. Poleg tega sem imela splošno izobrazbo, kar je bila sicer prednost glede matematike, pri vseh strokovnih predmetih pa sem morala znanje nadoknaditi, kar mi je z veliko truda uspelo. Ne bom lagala, bilo je težko in velikokrat sem se spraševala, ali sem se pravilno odločila. Zdaj pa mi ni žal. Vem, da je to moja pot,« je zadovoljna.
Letos je diplomirala na prvi stopnji bolonjskega univerzitetnega programa in začela podiplomski magistrski študijski program druge stopnje, smer energetika. Z mislimi je že na politehnični univerzi v španski Valencii, kamor se v prihodnjem semestru odpravlja na študijsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus. Obenem v glavi počasi kuje načrte za nadaljnje študijske podvige, saj razmišlja, da bi prihodnje leto ob elektrotehniki študirala tudi ekonomijo. Ko pomisli na poklicno kariero, si želi, da bi jo po študiju lahko začela v družbi Eles.
Zala med delom v laboratoriju za fotovoltaiko na Fakulteti za elektrotehniko. (Foto: Osebni arhiv)
Mladinska aktivistka, športnica, ljubiteljica kulture
Prostega časa, kot pravi, nima veliko, saj se ob učenju posveča tudi drugim študentskim aktivnostim. Je namreč aktivna članica študentskega sveta svoje fakultete in tudi članica študentske organizacije Fakultete za elektrotehniko Štromar, kjer pomaga pri organizaciji in izvedbi različnih dogodkov, sodeluje na sestankih in informativnih dnevih ter si prizadeva za promocijo fakultete.
»Baterije si rada napolnim v fitnesu, na različnih vodenih vadbah, še vedno pa rada odigram tudi kakšno tekmo odbojke. Pozimi smučam, poleti plavam. Obožujem koncerte in gledališče, lani sem si ogledala vse predstave v ljubljanski Drami,« našteje vse, s čimer si polni dušo in krepi dobro počutje. »Le za klavir sedem veliko preredko,« priznava.
Poudari še, da se rada vrača domov v Ankaran in da je »zelo ponosna na svojo občino, ki lepo skrbi za študente. S študentsko štipendijo si lahko privoščim kakšen mali ‘luksuzek’, ki si ga sicer ne bi mogla. In ker je štipendija vezana tudi na uspeh, je to odlična motivacija za trud, ki bo letos, upam, lepo poplačan«.
Uredništvo
