Kar nekaj njenih likovnih del je razstavljenih na stenah Gimnazije Koper, kjer Vidja obiskuje drugi letnik umetniške smeri. Med njimi je tudi slika, naslovljena »V centru kreacije«, s katero je letos osvojila prvo nagrado v kategoriji ilustracije na mednarodnem umetniškem natečaju Homo faber. »Tema ‘homo faber’, torej človek, ki z orodji ustvarja svojo realnost’, mi je bila zelo zanimiva. Nasploh so mi všeč filozofske teme, ki ti dajo misliti,« pravi 18-letnica.
Vidja Solce pogosto najde sprostitev na ankaranskem slanem travniku. (Foto: osebni arhiv)
Čudoviti svet družine Bavdaž-Solce
Risarsko spretnost je podedovala po svoji prababici Mariji Bavdaž, ki je bila priznana biologinja in je s filigransko natančnostjo upodabljala rastline in živali. Tudi Vidja najraje poprime za barvice, a se pri ustvarjanju ne brani niti drugih pripomočkov in tehnik. »Rada ustvarjam z vsemi možnimi materiali; s kolažem, glino, tudi iz odpadnih materialov skušam narediti kaj novega …« Ko izbira motive za svoja dela, rada kombinira abstraktne like z realnostjo in dodaja detajle, za katere pogosto črpa navdih iz narave.
Poleg likovnega ustvarjanja jo zanimata tudi lutkovna umetnost in scenografija. V obeh se preizkuša, ko pomaga v ustvarjalnih zgodbah, ki jih pišejo člani njene posebne in po mnenju mnogih genialne družine. Tako je na primer izdelala scenografijo za delavnice, na katerih njena mama Nika Solce spodbuja otroke, da prisluhnejo zvokom narave na ankaranskem slanem travniku. Za eno izmed postojank festivala Plavajoči grad, ki ga organizira njen stric Matija Solce, je izdelala silhuete človeških postav na temo Butalcev. Babici Maji Bavdaž Gross (in mami) redno pomaga pri delu v koprski Lutkarnici na Kidričevi ulici, kjer vsako soboto uprizarjajo lutkovne predstave.
Z risbo, ki jo je naslovila »V centru kreacije«, je Vidja osvojila prvo mesto v kategoriji ilustracije na mednarodnem natečaju Homo faber. (Foto: osebni arhiv)
»Izobraževalni sistem otroke preveč uokvirja«
»Lutkovne prestave se mi zdijo noro dobre za otroke, saj spodbujajo domišljijo. Tudi sama kdaj ustvarim kakšno lutko in vodim lutkovne delavnice v Lutkarnici. Zanimivo je opazovati otroke, ki sprva ne vedo najbolje, česa bi se lotili, potem pa se jim ob pravi spodbudi prebudi domišljija in jih ustvarjalni zanos čisto prevzame,« pravi Vidja. »Mislim, da izobraževalni sistem otroke že od malega preveč uokvirja, zaradi česar ne zmorejo dobro razviti svoje ustvarjalnosti, jaz pa skušam pri delu z njimi doseči prav to, da dajo prosto pot svoji kreativi,« doda.
Pedagoško delo ji je blizu in ga ne izključuje, ko razmišlja o svoji prihodnosti. Kot možna bodoča profesija se ji v mislih izrisuje tudi scenografija. »Še preden bi se lotila študija, pa bi rada pridobila čim več izkušenj, rada bi se učila od mojstrov in tako razvijala svoj talent. Za formalni študij, kjer so stvari spet uokvirjene, je vedno čas,« meni.
Dragocene ankaranske naravne oaze
Ko si privošči sproščujoč sprehod v domačem kraju, se najraje odpravi v Valdoltro, na Debeli rtič ali čez slani travnik do školjčne sipine in tamkajšnjega malega mokrišča. »Tam je veliko ptičev, raznih malih živalic in zanimivih naravnih detajlov, ki jih rada opazujem. Vesela sem, da se je ta košček narave ohranil in da se Luka Koper ni razširila čezenj. Mislim, da takšnih krajev primanjkuje in pomembno je, da Ankaran ohrani svoja naravna območja,« je jasna Vidja.
