Sprejet je nov program razvoja pristanišča, javnost pa z njegovo vsebino ni seznanjena
Občina Ankaran si že več let prizadeva pridobiti vpogled v razvojne načrte Luke Koper, ki pomembno vplivajo na prostor, okolje in kakovost življenja prebivalcev Koprskega zaliva. Aprila letos je zato od Ministrstva za infrastrukturo zahtevala dostop do zadnje veljavne oziroma dopolnjene različice Programa razvoja pristanišča za obdobje 2021–2025 ter Strateškega poslovnega načrta 2024-2028 družbe Luka Koper. Ministrstvo je zahtevo zavrnilo s sklicevanjem na poslovno skrivnost družbe Luka Koper. V pritožbenem postopku pa je ministrstvo Informacijskemu pooblaščencu predložilo drug dokument – Program razvoja pristanišča za obdobje 2026–2030, seznam infrastrukturnih naložb ter sklep Vlade Republike Slovenije, s katerim je vlada 28. maja letos sprejela program razvoja pristanišča za obdobje 2026-2030. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da ministrstvo ni jasno opredelilo, o katerem dokumentu je sploh odločalo, niti ni ustrezno razjasnilo razmerja med obema programoma. Občina Ankaran je 23. oktobra ministrstvu posredovala dodatno pojasnilo svoje zahteve, v katerem je izrecno zahtevala dostop do obeh programov razvoja pristanišča.
(Pre)urejanje Koprskega zaliva ne more biti poslovna skrivnost
Za Občino Ankaran je posebej pomembno, da je Informacijski pooblaščenec ministrstvu naložil tudi presojo, ali zahtevani dokumenti vsebujejo okoljske informacije, za katere velja poseben režim javne dostopnosti, ter ali obstaja prevladujoč javni interes za njihovo razkritje.
Občina Ankaran je že junija letos javnost opozorila na načrte gradnje novih tankerskih privezov zahodno od II. pomola, ki bi segali dodatnih 830 metrov v Koprski zaliv in omogočali pretovarjanje naftnih derivatov, kemikalij ter utekočinjenega naftnega plina (UNP). Prav takšni posegi potrjujejo, zakaj je nujno, da so lokalne skupnosti in javnost pravočasno in celovito seznanjene z razvojnimi načrti pristanišča ter njihovimi morebitnimi vplivi na okolje in varnost. Na opozorila Občine Ankaran sta se odzvali Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko s pojasnilom, da “Glede novega priveza za tankerje oziroma terminala utekočinjenega naftnega plina (UNP) ni bila sprejeta nobena odločitev,” hkrati pa ob tem vendarle potrdili, da program razvoja pristanišča za obdobje 2026-2030 predvideva »izdelavo projektne dokumentacije za morebitno novo privezno mesto za tankerje, ne pa njegove izgradnje”.
Župan Gregor Strmčnik ob tem poudarja:
»Razvoj pristanišča ni zgolj poslovno vprašanje Luke Koper, temveč zadeva celoten obmorski prostor, njegovo okolje, varnost in prihodnost. Razvoj pristanišča mora potekati pregledno, ob pravočasnem obveščanju in vključevanju lokalnih skupnosti, ki bodo neposredno občutile njegove posledice.
Nesprejemljivo je, da javnost nima dostopa do razvojnih dokumentov Luke Koper, na podlagi katerih se načrtujejo dolgoročni posegi v naše življenjsko okolje. Pojasnila pristojnih ministrstev odpirajo dodatna vprašanja o tem, kako daleč so načrti za nove posege v resnici že pripravljeni.
Noben investitor namreč ne začne postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, preden se odloči, ali bo sploh zidal. Priprava projektne dokumentacije namreč pomeni konkreten korak k izvedbi investicije. Če je Luka Koper po navedbah ministrstev že pri projektiranju, potem je bila investicijska odločitev o podaljšanju II. pomola in gradnji tankerskih privezov v Koprskem zalivu že zdavnaj sprejeta. Zato je jasno, da se javnosti ta dejstva zelo načrtno prikrivajo.
Jasna pa je tudi naslednja poteza Občine Ankaran: vztrajala bo pri razkritju in presoji vseh razvojnih dokumentov o posegih, ki bi lahko dolgoročno vplivali na Koprski zaliv.«
