Valentina Šukljan: »Gledališki krožek je popotnica za življenje«

Najbolj zgovoren dokaz o tem, kako kakovostno je delo Valentine Šukljan z mladimi ankaranskimi gledališčniki, se je ponudil prav nedavno.

Skupina Dramski2 med najboljšimi v Sloveniji

Na letošnje Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije, ki ga razpisuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, se je prijavilo približno 200 skupin, ki so se sprva predstavile na območnem srečanju. Izmed teh se je po izboru selektorjev 73 skupin s svojimi predstavami uvrstilo na regijsko srečanje, 12 najboljših pa se je lahko v začetku junija predstavilo na sklepnem državnem srečanju v Kamniku. Med njimi je bila – kot edina iz zahodnega dela Slovenije – tudi Predstava v okvirju, v kateri blestijo prav Valentinini varovanci iz gledališke skupine Dramski2: Anastazija Batistić Kreševič, Ana Butić, Sofia Gregorič, Morena Matahlija in Anja Sukič (vse 6. a), Rebeka Benčič (8. a), Ana Nikolić (8. b), Lan Furlan in Nika Hrafova (9. a), Rok Kužner (9. b) ter Nami Gabrijelčič (5. a).

Poleg te Valentina vodi še gledališko skupino četrto- in petošolcev. Med šolskim letom skupaj pripravijo več uprizoritev; točko za decembrski večer Šola se predstavi v prireditvenem šotoru, predstavo ob kulturnem dnevu, ob 8. marcu ter za Srečanje otroških gledaliških skupin. »Takšna dejavnost se mi zdi nepogrešljiva v vsaki osnovni šoli. Ne le, da nas uči nastopanja na odru, predvsem je to zelo uporabna izkušnja za življenjski vsakdan in odlično sredstvo za ‘pogled z druge strani’. Gledališki krožek, kot ga vidim jaz, je vsekakor dodana vrednost, je popotnica za življenje,« pravi priljubljena mentorica in vzgojiteljica.

Pomembno ji je, »da se otroci, ki obiskujejo krožek, povežejo v skupino, da sprejmejo drug drugega in da razumejo, da znotraj gledališkega krožka ni prostora za tekmovalnost in vrednotenje«. Želi si, da bi ankaranska šola omogočala še več prostora za gledališko dejavnost, a je obenem nadvse hvaležna vodstvu, zlasti ravnateljici Željki Adamčič, da je ob svojem prihodu podprla vzpostavitev gledališkega krožka.

Z gledaliških odrov tudi pred filmsko kamero

Gledališka žilica je pri Valentini začela močneje utripati okrog njenega 30. leta: »S kolegico sva radi nastopali kot duet ob obiskih dedka Mraza. Obe sva začutili potrebo po nekih temeljih gledališkega ustvarjanja in na srečo je prav tedaj v Kopru odprla vrata gledališka šola Talia s Samanto Kobal in Urško Bradaškja, ki ju imam še danes za svoji gledališki mami.«

Od tam jo je gledališka pot vodila skozi številne izobraževalne delavnice in občasna gostovanja v Gledališki skupini Osp do plodnega ustvarjalnega obdobja v okviru ankaranskega kulturnega društva 5. kader, kjer se je preizkušala tako v igralski kot v mentorski vlogi. »Zbrali smo se zanesenjaki iz Ankarana in poskušali ustvariti nekaj lepega,« se z veseljem spominja sodelovanja v gledališki sekciji društva, ko sta med drugim nastali predstavi Vse najboljše in Leninov ples. Kasneje je z društvom sodelovala tudi pri več snemalnih projektih, nazadnje pri snemanju videospota za pesem Zavedno (Masayah), v katerem v uvodnem prizoru odlično odigra vlogo puritanske socialne delavke.

Uredništvo