Nikoli nisem imel težav s šolo,« skomigne Žiga Vižintin. Na lanski zaključni prireditvi OŠV Ankaran je bil tolikokrat poklican po to ali ono priznanje, da je vsem postalo jasno, da gre za vsestransko nadarjenega učenca. »Le z italijanščino si nisva ravno blizu,« se namuzne. Najbliže pa so mu naravoslovni predmeti in angleščina, v katerih se je uspešno preizkušal tudi na izvenšolskih tekmovanjih. Izmed osvojenih odličij se najžlahtneje lesketa srebrno Vegovo priznanje z državnega tekmovanja iz matematike, ki ga je osvojil v 8. razredu. »Bil sem zelo blizu zlatemu, manjkalo je samo pol točke,« pripomni Žiga. Tudi v 9. razredu se je uvrstil na državno Vegovo tekmovanje, a je svojo udeležbo žrtvoval za drugačne, športne cilje.
Epidemiološke prepovedi so ga privedle do kajaka
Postavni 16-letnik je namreč tudi odličen športnik. Po dolgih letih plavanja se je med epidemijo koronavirusne bolezni odločil za spremembo: »Zaradi covida ni bilo treningov plavanja. Nisem zdržal cele dneve doma in sem iskal šport, s katerim bi se lahko ukvarjal bliže domu. Poleti 2021, ko so nekoliko ublažili varnostne ukrepe, sem se včlanil v KKK Orka in začel s treningi kajaka in hitro ugotovil, da mi ta šport zelo leži. Covid je torej prinesel vsaj nekaj dobrega.«
Žiga na reprezentančni kajakaški tekmi v Bratislavi. (Foto: Osebni arhiv)
Že prvo leto je postal državni podprvak in kasneje večkrat državni prvak. Eden najpomembnejših dosežkov je bila lanskoletna uvrstitev v državno reprezentanco U16. Izbirna tekma za reprezentanco je tedaj sovpadala z državnim Vegovim tekmovanjem, zato se je slednjemu odrekel. Reprezentančne kajakaške tekme so ga že večkrat popeljale v tujino, med drugim v italijanski Auronzo di Cadore, v slovaško prestolnico Bratislavo ter na Madžarsko, kjer se je septembra udeležil pomembne tekme Olimpijski upi.
Kajak mu je všeč, ker mu omogoča, da preživlja veliko časa na prostem, na vodi, pa tudi zato, ker je uspeh odvisen od njega samega. »V ekipnih športih sta pomembna taktika in sodelovanje vseh članov ekipe, pri individualnih športih, kot je kajak, pa so tekmovalni pogoji za vse enaki in je rezultat odvisen le od tega, kako dobro si pripravljen. Za morebiten neuspeh si odgovoren sam in ne moreš kriviti šibkejših članov ekipe,« pojasni Žiga, ki sicer pravi, da na individualizem stavi le v športu, ne pa tudi nasploh v življenju.
Treningi devetkrat tedensko? Naporno, a tudi prijetno.
Je družaben najstnik, ki prosti čas rad preživlja s prijatelji, najraje zunaj, na prostem. Med kajakaškimi in šolskimi obveznostmi mu prostega časa sicer ne ostaja prav veliko. Gimnazijske obveznosti so resda zahtevnejše od osnovnošolskih, a mu s kakšnim dodatnim dnem učenja uspe uspešno krmariti med tem in onim testom. Časovno zahtevnejši so treningi kajaka. Med letom trenira vsak dan razen ob nedeljah, poleti pa gre na vodo kar devetkrat na teden, saj ima tri dni poleg popoldanskega tudi jutranji trening. »Je naporno, a tudi lepo,« pravi Žiga, ki najbolj uživa v jutranjem veslanju po mirni morski gladini med Sv. Katarino in Lazaretom. »Včasih med veslanjem opaziš kakšne zanimive morske živali, na primer želve in skate, tudi delfine smo že videli.«
Po nekajmesečni prekinitvi zaradi kajakaških obveznosti se Žiga vrača v trobentaške vrste Pihalnega orkestra Koper. (Foto: Osebni arhiv)
Truda, vloženega v igranje trobente, ne bo zavrgel
Ob šoli in športu je tu še tretje področje, ki gre Žigi dobro od rok; glasba. Lani je zaključil glasbeno šolo, kjer se je izmojstril v igranju trobente. Že štiri leta igra tudi v Pihalnem orkestru Koper. Zaradi intenzivnih treningov kajaka je sodelovanje z orkestrom lani začasno opustil, a se letos vrača v glasbeno druščino. »To me veseli in če sem že vložil devet let v učenje igranja trobente, bi bilo škoda, da bi šel ves trud v nič,« meni Žiga, ki ob vsem naštetem občasno najde tudi čas in voljo za prostovoljsko delo na kakšni lokalni športni prireditvi.
Uredništvo
