Veterinar Leonard Baričevič: »Srečni razpleti so naš vsakodnevni pogon«

Ljudje, ki vam zaupajo v oskrbo svoje ljubljenčke, pogosto izpostavljajo vašo srčnost in predanost poklicu. Ste že kot otrok začutili, da je poklic veterinarja vaše poslanstvo?
»Na vprašanje, kaj bom, ko bom velik, kot otrok še nisem znal odgovoriti, sem pa bil od nekdaj rad obdan z živalicami, predvsem z mačkami, malimi plazilci … Pravzaprav sem se vedno trudil imeti v svoji bližini vse, kar ima štiri noge ali več, tako da je bila izbira študija veterine naposled nekaj povsem samoumevnega.«

Center Elbivet je odprl vrata leta 2017. Kako se je tedanji »novorojenček« razvijal v minulih osmih letih?
»Z namenom, da bi lahko oskrbeli čim več živali in bili čim bolj učinkoviti, smo postopoma krepili ekipo. Že od samega začetka pa se trudimo, da bi bili čim bolj napredni, zato da bi hišnim ljubljenčkom nudili najboljšo možno oskrbo. Tudi v veterini kot nasploh v medicini gre razvoj hitro naprej. Trudimo se biti v koraku s časom in uvajati novosti v naše delo, zato se nenehno izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje.«

Kateri so poglavitni sodobni trendi v veterini?
»Napredek gre v smeri krajšega poteka zdravljenja ter hitrejšega in čim manj bolečega okrevanja živali. V našem centru vpeljujemo novosti tako na področju diagnostike kot v kirurgiji, saj stremimo k temu, da bi bili posegi na živalih čim manj invazivni. Tako smo kot prvi in za zdaj tudi edini v slovenski Istri že pred dvema letoma vpeljali laparoskopski dostop v kirurgiji malih hišnih ljubljenčkov. To pomeni, da v trebušno votlino živali vstopimo skozi minimalno odprtino, s čimer zmanjšujemo bolečino in skrajšujemo čas okrevanja. Takšnih posegov imamo iz dneva v dan več. Redno se poslužujemo tudi endoskopije, torej pregledov z dostopom skozi naravne odprtine, denimo nos, ušesa, grlo.«

Ali drži, da tudi v veterino vse bolj vstopa umetna inteligenca? Na kakšne načine?
»Umetna inteligenca je že in bo v prihodnje vse bolj prisotna v vseh branžah, veterina ni nikakršna izjema. Tudi v Elbivetu jo že vpeljujemo. Jasno, potrebne bodo izpopolnitve, a umetna inteligenca že zdaj pripomore k učinkovitejšemu delu veterinarja. V veliko pomoč je lahko predvsem v diagnostiki, torej pri postavitvi diagnoz na osnovi analiz ter usmerjanju zdravljenja.«

Med sodobnimi trendi v medicini in veterini se omenja tudi tako imenovana telemedicina, torej zdravljenje na daljavo.
»To je pravzaprav že vrsto let del veterine. Omogoča predvsem večjo dostopnost specializiranega kadra, ki nam, ko je potrebno, na daljavo pomaga pri interpretaciji določenih izvidov, postavljanju diagnoze in usmeritvah glede zdravljenja.«

Vaši pacienti so predvsem psi in mačke, a pogosto zdravite tudi bolj nenavadne hišne ljubljenčke, saj veljate tudi za izvedenca za eksotične živali. Kako razširjene so?
»V oskrbi jih imamo kar nekaj. Je pa trend v upadanju, saj eksotične živali niso več tako dostopne kot pred leti, trgovine za živali so z njimi slabše založene.«

Kakšne so posebnosti zdravljenja eksotičnih živali?
Pri vsaki živalski vrsti gre za specifično zdravljenje. Tudi znotraj skupine eksotičnih živali so posebnosti, ki jih je treba poznati in upoštevati pri prepoznavanju določenih bolezni in pri načinu zdravljenja. Med našimi eksotičnimi pacienti je največ malih glodavcev in malih sesalcev, torej kuncev, morskih prašičkov, malih podganic … Imamo pa tudi plazilce, ptice, dihurje …«

Katere zdravstvene težave jih najpogosteje pestijo?
»Na splošno so pri vseh živalih najbolj pogoste prebavne motnje, ki so v večini primerov posledica neustreznega hranjenja. Tako kot človeška populacija se tudi populacija živali stara in vse pogosteje se srečujemo z novotvorbami, ki se povečini pojavljajo pri starejših živalih. Onkološke primere obravnavamo tako pri mačkah in psih kot pri eksotih. Niti kardiološki bolniki niso redkost. Še vedno imamo na zdravljenju stabilno bradato agamo, ki je imela perikardialni izliv, torej izliv tekočine okoli srca in posledično srčno pešanje in zatekanje v pljuča in trebušno votlino. Danes, po več kot letu dni, je dobro preskrbljena in s pomočjo zdravil dobro živi. Med bolj nenavadnimi primeri, ki smo jih obravnavali, je bila tudi kača, pri kateri je pred izleganjem jajc prišlo do izpada kloake, ali pa bradata agama, ki smo jo operirali zaradi rupture jajcevodov.«

Zveni zelo zahtevno.
»Pri takšnih živalih je izjemno težko ugotoviti izvor bolezni, saj gre za posebne živalske vrste s posebno anatomijo, telo in organi so zelo majhni, zato je diagnostika otežena. Pogosto se zgodi, da lastniki takšnih živali ne pridejo do diagnoze, saj ne najdejo ustrezne strokovne podpore. Ko pa nam uspe priti do prave diagnoze, je mogoče narediti marsikaj in pomagati, da žival ne le preživi, temveč tudi kakovostno živi naprej.

In prav ti srečni razpleti …
»… so naš vsakodnevni pogon. Zato smo tu.«

Zgodi se tudi, da pomagate preživeti živali, ki je za lastnika ‘odpisana’, drži?
»Dogajajo se različne situacije. Vsakodnevno se z lastniki dogovarjamo o možnostih zdravljenja. Če res ne gre drugače, smo primorani svetovati tudi najslabšo možnost, torej uspavanje živali. Zgodi pa se tudi obratno, torej da lastnik sprejme takšno odločitev, medtem ko bi se po našem mnenju vendarle dalo narediti še kaj. Imeli smo primer, ko je šlo za hudo poškodovano mačko, lastnik pa ni bil zmožen kritja stroškov njenega zdravljenja in je želel, da bi jo uspavali. Razumeli smo razloge, vendar tega vseeno nismo storili, pač pa smo zdravljenje in oskrbo mačke prevzeli nase in ji kasneje, ko si je opomogla, tudi poiskali nov dom, kar nam je bilo v neizmerno zadovoljstvo.«

Tega ne bi storil vsak.
»Najbrž res ne, a jaz razmišljam tako: če izbereš to stroko, je tvoje poslanstvo in dolžnost narediti, kar je v tvoji moči, da bi pomagal živali.«

Uredništvo