Bralni klub v Ankaranu deluje že od leta 2017. Pobudo zanj je ob odprtju ankaranske knjižnice dala upokojena učiteljica in strastna bralka Ksenija Guček. Tedanji knjižničarki Urši Skumavc se je to zdela imenitna zamisel. Po srečnem naključju je pravi čas prišla na uho tudi profesorju Danijelu Bezku, v Kamniku živečemu Ankarančanu, ki je imel s tovrstnimi klubi že bogate izkušnje in se je ponudil za svetovalca ter povezovalca. »Sprva smo se zgledovale po njegovem vzorcu,« pove Neda Zorman, upokojena profesorica angleškega jezika. »Nekdo knjigo predstavi in lahko v pisni obliki predloži tudi kratek povzetek vsebine, besedo o avtorju in izhodiščna vprašanja. Članice knjigo preberemo in se pripravimo na srečanje, kjer steče sproščen pogovor o prebranem, o avtorju, vtisih o knjigi, osebnih povezavah, identifikacijah, nestrinjanjih, mislih in idejah, pa tudi o delih knjig, ki so pustili močan pečat,« Zormanova razloži koncept srečanj, ki ga je uvedel Bezek.
Po dveh letih premora zaradi epidemije koronavirusa je strokovno vodenje bralnega kluba prevzela slovenistka dr. Simona Bergoč. Nekaj članic je prenehalo sodelovati, nekaj se jih je na novo pridružilo. Od ustanovitve kluba do danes je ljubezen do branja poleg že omenjenih pritegnila k članstvu še Vero Boškovič, Marijo Marušič, Petjo Urkovič, Vido Kušče, Marijo Jereb, Darinko Ferluga, Valentino Popovič, Mirjano Majer Babič in Nado Orlando, z bralkami pa aktivno sodelujeta tudi ankaranska knjižničarja Tanja Prevolšek Pajer in Matjaž Marinič. Čeprav je članstvo kluba trenutno v celoti žensko, so vanj toplo vabljeni tudi moški.
Članice ankaranskega bralnega kluba so se na septembrskem srečanju razveselile obiska prvega svetovalca Danijela Bezka. (Foto: uredništvo)
Sprejemanje drug drugega v različnosti
Po letošnjem poletnem premoru so bralke znova sedle k skupni mizi v začetku septembra, ko se jim je pri obravnavi kratkih zgodb pisateljice Alice Munro in ob kasnejšem pogovoru za Amforo, pridružil tudi Danijel Bezek. »Knjige in njihovi avtorji so prav posebna zrcala, v katerih vidimo globlje bistvo sebe in drugih. To je skoraj psihoterapevtski princip delovanja. Pri razpravljanju o knjigi gre pravzaprav za sprejemanje drug drugega v različnosti,« je razložil svoj pogled na poslanstvo bralnega kluba. Podobno meni tudi Valentina Popovič, ki se je bralkam pridružila januarja 2023: »Ljudje smo si različni, zato je tudi naše dojemanje knjig oziroma zgodb različno. Zanimivo je v razpravi ugotavljati, da so se določeni deli zgodbe nekaterih dotaknili bolj, drugih manj, in da določene detajle dojemamo na različne načine.« Ksenija Guček pristavi: »Velikokrat se je zgodilo, da je kdo med pogovorom o knjigi izpostavil pomembno podrobnost, ki je sama med branjem nisem zaznala. No, potem sem vsakokrat knjigo še enkrat prebrala in bila bolj pozorna na tisto, kar sem v prvo spregledala.«
»Skupinsko branje prinese to, da greš ven iz sebe«
Članice bralnega kluba se strinjajo, da je skupinsko branje precej drugačno od samostojnega, čemur pritrjuje tudi nekdanja ankaranska knjižničarka Urša Skumavc, ki je danes koordinatorica prireditev v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper. »Ko bereš v skupini, bereš bolj intencionalno, z mislijo, da boš svoje vtise kasneje podelil z drugimi. Zato si bolj pozoren na neke podrobnosti, na to, kaj te je v knjigi vznemirilo,« pravi. Obenem takšno branje odpira nova obzorja, saj se zgodi, da vzameš v roke čtivo, ki se ga sicer ne bi lotil, a te na koncu prijetno preseneti. »Nikoli ne bom pozabila knjige Razvezani Ane Schnabl. Jaz kratkih zgodb preprosto ne berem, a ta knjiga me je povesem navdušila,« še doda Urša Skumavc.
Nedo Zorman, ki je po odhodu dr. Simone Bergoč prevzela vodenje srečanj bralnega kluba, veseli, da med pogovori vselej vlada pozitivna energija. »Razpravljamo v prijateljskem vzdušju, pri čemer smo zelo odkrite. V takšnih debatah človek črpa iz sebe. To, da si upamo z drugimi deliti, kar čutimo, pomeni, da si zaupamo in da je med nami prijetna kemija,« ugotavlja Zormanova, Urša Skumavc pa pritrjuje: »Skupinsko branje, za razliko od samostojnega, ki je zelo intimno, prinese ravno to, da greš ven iz sebe, da morda tudi presežeš kakšne zadrege.«
Dobre knjige po priporočilu bralnega kluba
Čtiva, ki se jih lotevajo v bralnem klubu, so žanrsko zelo raznolika. Izbirajo tako osebnoizpovedna kot zgodovinska dela, romane in kratke zgodbe, slovenske in tuje avtorje. Na seznamu prebranih in »obdelanih« knjig je že več kot 30 naslovov. Izmed njih še posebej toplo priporočajo v branje naslednja dela:
Mira Furlan: Imej me rajši od vsega na svetu
Amos Oz: Zgodba o ljubezni in temnini
Goran Vojnović: Figa
Anja Mugerli: Pričakovanja
Miha Mazzini: Osebno
Feri Lainšček: Kurji pastir
Brina Svit: Nove definicije ljubezni
Ana Schnabl: Razvezani
Steven Galloway: Sarajevski čelist
Drago Jančar: In ljubezen tudi
Uredništvo
