Nastopili bodo:
– MePZ Stara ulka
– Edelman Jurinčič, ki bo predstavil pisateljico Zofko Kveder ob 100. obletnici njene smrti
– Alenka Bogatec, ki bo prebrala zanimive odlomke pisateljskih del
Na ogled bo razstava slik mednarodnega ex tempora z naslovom Razgledi z Miljskih hribov, ki jo pripravlja Turistično društvo Miljski hribi – Hrvatini (umetniška vodja: Sonja Trošt).
Sledilo bo druženje ob pijači in prigrizku.
Vljudno vabljeni!
ZOFKA KVEDER
Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani očetu Janezu in materi Neži, rojeni Legat. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina večkrat preselila. Leta 1884 je začela obiskovati ljudsko šolo na Blokah. Šolanje je nadaljeva-la v zavodu Lichtenturn v Ljubljani, končala pa ga je z dobrim uspehom leta 1893 v uršulinski šoli v Ljublja-ni. Decembra 1896 je dobila prvo službo pisarke v Kočevju. Leta 1897 se je preselila v Ljubljano, kjer je prepisovala različne dokumente v pisarni odvetnika Ivana Šušteršiča. Tu si je pričela dopisovati z Vladimir-jem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom in kasneje zdravnikom, ki je čez nekaj let postal njen mož. V Ljubljani se je pričelo tudi njeno literarno ustvarjanje. Leta 1899 se je preselila v Trst. Tu je pričela prijateljevati s Franom Klemenčičem in Etbinom Kristanom, poleg tega pa si je dopisovala s švicarskim pisateljem B. Marquardtom. Konec avgusta 1899 je odpotovala v Švico. Oktobra istega leta se je vpisala na univerzo v Bernu, vendar študija iz finančnih razlogov ni mogla nadaljevati. Po kratkem bivanju v začet-ku leta 1900 v bavarski prestolnici Munchen, je marca leta 1900 že nastanjena Pragi, kjer je začela kore-spondenco z Ivanom Cankarjem. Z. Kveder je v pismih pisala, da je bilo prvo leto v Pragi srečno. Z Jelov-škom sta dobila hčer Vladošo. Avgusta 1903 sta se civilno poročila na praškem magistratu. Kmalu se je zaradi Jelovškove nezvestobe zakon znašel v krizi. Razmišljala je, da bi se razšla, saj je medtem tudi ona imela izvenzakonsko razmerje, vendar sta se odločila za nadaljevanje zakona. Maja 1906 se je cela družina preselila v Zagreb. Čeprav sta se z Jelovškom odtujila, je še drugič zanosila. Aprila 1907 se jima je rodila hči Maša, čez 4 leta pa še hči Mira. Zakonske težave so bile vedno večje, Jelovškova izvenzakonska raz-merja so se nadaljevala, zato sta se razšla. Leta 1912 se je preselila k Juraju Demetroviću. V tem obdobju je zopet več objavljala. Zaradi protivladnega delovanja so Demetrovića leta 1914 zaprli. Vojna se je kazala tudi v finančni stiski.
Februarja 1919 je v Pragi, kjer je študirala, umrla hči Vladoša, kar je Zofko Kveder zelo prizadelo. O Vla-doši je začela pisati knjigo, vendar jo je kasneje zažgala.
Naslednja leta je bolehala za različnimi boleznimi, prizadel jo je tudi odnos hrvaških intelektualcev, ki so jo napadali predvsem zaradi njenega podpiranja jugoslovanske politike. Njen mož Juraj Demetrović je bil kot predstavnik Hrvaške eden izmed vodilnih politikov v tedanji vladi. Večino časa je preživel v Beogradu, zato sta se zakonca odtujila. Zofka Kveder njegove prošnje za ločitev ni mogla sprejeti, zato je še tretjič posku-šala narediti samomor z uspavali. Pravočasno so jo rešili, vendar si po tem ni več opomogla. 21. novembra 1926 je Zofka Kveder umrla. Za vzrok smrti je bila v uradni izjavi navedena srčna kap, svojci pa so trdili, da je zaužila strup. Pokopali so jo 23. novembra na Mirogoju v Zagrebu.
Pripravil Edelman Jurinčič
