Ob srečanju z Andrejem Korošcem kaj hitro postane jasno, da imamo pred seboj prijetnega, od pozitivne energije prekipevajočega sogovornika. Živahen pogovor steče najprej okrog kajaka, športa, ki mu je Andrej predan že od prvega razreda osnovne šole. »Začel sem na pobudo prijateljev, ki so trenirali kajak, za šport, kjer si večino časa na vodi, pa sem se odločil tudi zaradi svojih alergij,« razloži 19-letni Ankarančan, ki kajakaške uspehe niza kot član Kajak kanu kluba Žusterna.
Kajaku je Andrej Korošec predan že od prvega razreda osnovne šole. (Foto: Osebni arhiv)
Želi postati fizioterapevt
V mlajših letih je poleg slovenskih pokalov osvojil tudi naslov državnega prvaka in bil med najboljšimi v svoji konkurenci. Ko je prestopil med mladince, se je kot član slovenske mladinske reprezentance poleg domačih tekem udeležil tudi mednarodne tekme Olimpijski upi leta 2021 in 2022. V sezoni 2023 se je po visokem 2. mestu na 200 m in 3. mestu na 500 m na mednarodni tekmi v italijanskem Auronzu uvrstil na Evropsko prvenstvo v sprintu na mirnih vodah v Montemor-o-Velhu na Portugalskem, kjer je na razdalji 200 m dosegel 12. mesto. Letos je iz vrst mladincev prestopil v kategorijo mlajših članov U23, a je tokratna kajakaška sezona v primerjavi s preteklimi zanj nekoliko manj intenzivna, saj je moral v maturitetnem letu nameniti več časa šolskim obveznostim na Gimnaziji Koper. Treningom se sicer posveča šestkrat tedensko, pozimi veliko trenira v fitnesu, v toplejšem delu leta pa predvsem na vodi.
V šoli so Andreju naravoslovni predmeti bliže od družboslovnih, zato je kot izbirni predmet na maturi (poleg geografije) izbral biologijo. Pri tehtanju o nadaljnjem študiju ga je vodila želja po povezovanju športa z naravoslovjem. »Odločil sem se, da se vpišem na študij fizioterapije na Fakulteti za vede o zdravju. Upam, da bom sprejet, saj imam občutek, da je to prava izbira zame,« se nadeja 19-letnik, ki prisega na zdrav duh in zdravo telo.
V prostem času uživa ob mešalni mizi
Stavi pa tudi na kakovostno sprostitev ob dobri glasbi, a ga žalosti, da ima njegova generacija za kaj takšnega bore malo izbire. »Generacije pred nami so imele v tem pogledu veliko več možnosti. Ko so bili moji starši stari dvajset let, je bilo na tem našem obalnem območju veliko diskotek in lokalov z živo glasbo, danes pa ni skoraj ničesar več,« je razočaran. Kot ljubitelj elektronske glasbe se že nekaj let preizkuša v vlogi didžeja. »Z glasbo sem se najprej povezal skozi šolanje v glasbeni šoli, kjer sem opravil eno leto pripravnice, dve leti kljunaste flavte in šest let klarineta. Klarinet sem igral v šolskem orkestru. Vabili so me tudi v Pihalni orkester Koper, a je pretehtala moja predanost kajaku,« pove Andrej.
Andrej se vse bolj udejstvuje tudi v vlogi didžeja. (Foto: Osebni arhiv)
Stik z glasbo je nato začel krepiti na drugačen način, saj se je navdušil za didžejevstvo. »Fasciniralo me je povezovanje pesmi in to, kako zmorejo didžeji s pravim izborom glasbe ‘nahajpati’ množice. Kupil sem si majhno mešalno mizo in začel.« Sprva je vrtel glasbo na rojstnih dnevih vrstnikov, kasneje tudi na razrednih zaključnih zabavah, pa tudi na kakšnem v življenje znova obujenem prizorišču, kot je denimo izolska Kanava.
»Mladi krvavo potrebujemo prostore za druženje in zabavo,« poudarja Andrej. »Da se sprostimo, uživamo, malo zaživimo in nenazadnje razvijamo odnos do kulture. Glasba se mi zdi zelo pomembna spremljevalka vsakega odraščajočega otroka ali mladostnika in prav bi bilo, da bi imeli možnost uživati ob njej tudi v živo, najsibo na rock koncertih ali techno partyjih.« Kar zadeva mladinsko kulturo v domačem kraju, Andrej polaga upe v zasnovo mladinskega centra v Valdoltri, pri čemer je tudi sam aktivno sodeloval kot eden od glasnikov interesov ankaranske mladine. »Projekt mi je zelo všeč, saj ni zamišljen kot navaden družabni prostor za par mulcev, temveč so v njem predvideni tudi uporabni prostori za glasbene navdušence, kot sta snemalni studio in vadnica,« je zadovoljen. »Upam, da se projekt čim prej uresniči,« si obeta.
Uredništvo
