V letu, ko mineva 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela, smo se tudi v Ankaranu poklonili spominu nanj in na njegovo bogato literarno zapuščino, ki jo je že uvodoma osvetlila povezovalka večera Breda Biščak.
Kultura in umetnost rušita moč avtoritarcev in kapitala
O osupljivem geniju Srečka Kosovela je v svojem nagovoru spregovorila tudi podžupanja Barbara Švagelj: »To, kar je filozofinja Hannah Arendt prepoznala kot izvor zla, ki je v prejšnjem stoletju povzročilo neslutene zločine – pomanjkanje mišljenja in razmišljanja – je Srečko Kosovel izrazil v svojih pesmih. A zdi se, da kljub neslutenemu napredku človeške misli in enormnemu kopičenju znanja v preteklih desetletjih ne Hannah Arendt ne Srečka Kosovela še danes ne razumemo.« Kot je še poudarila podžupanja, sta kultura in umetnost »najbolj svobodni obliki človekovega ustvarjanja, predvsem pa spodbujata razmišljanje in empatijo. Zato sta gromozanski trn v peti oboževalcem avtoritarnosti in sovražnikom vsega, kar ni naše ali po naše […]. Kultura in umetnost gradita skupnost in samozavest, s tem pa rušita moč avtoritarcev in kapitala. Naša dolžnost je, da vsak po svojih zmožnosti kulturo in umetnost, še toliko bolj pa vse, ki ju ustvarjajo, podpiramo in branimo. Le tako bomo ubranili skupnost in svobodo vseh in vsakogar«.
Nagovor podžupanje lahko v celoti preberete TU.
Otroci so dali glas Kosovelovim verzom
Prireditveni prostor, v katerem je domači umetniški kolektiv društva 5. kader s premišljeno scenografijo pričaral gledališko vzdušje, je nato zapolnilo zborovsko petje učencev OŠV Ankaran pod taktirko Igorja Smolnika. Slišali smo uglasbeni Kosovelovi pesmi Večer in Burja ter Prešernovo Kam. Občinstvo so navdušili tudi mladi gledališčniki, četrto- in petošolci, ki ustvarjajo pod mentorstvom Valentine Šukljan. V svojem nastopu, ki so ga poimenovali Svet, poln sonca, so interpretirali Kosovelove pesmi Majhen plašč, Dete na travi, Večer, Kje, Burja in Sonček boža. Pod mentorstvom Anje Rudolf sta Kosovela (Nocoj smo in Jutro na Krasu) recitirali tudi učenki Zala Pahor in Valnea Pucer. Z glasbenim nastopom je kulturni program obogatila pevka iz Ankarana Anea Mlinar ob spremljavi kitarista Mateja Mittendorferja.
Poklon Edvardu Zajcu, utemeljitelju računalniške umetnosti
Posredno se je Kosovela dotaknil tudi letošnji slavnostni govorec, Prešernov nagrajenec, režiser in performer Dragan Živadinov, ki ga na Ankaran vežejo osebne vezi. Osrednji del svojega nagovora je posvetil Edvardu Zajcu, enemu »ključnih pionirjev računalniške umetnosti v svetovnem merilu«. »Računalnik zanj ni bil zgolj orodje, temveč sredstvo, ki spreminja način mišljenja in razumevanja stvarnosti. Vedel je – če bo razvil računalniško umetnost, bo spremenil stvarnost,« je Živadinov povedal o Zajcu, ki je med drugim ustanovil in vodil oddelek računalniške umetnosti na newyorški univerzi Syracuse, razstavljal je po vsem svetu, tudi na festivalu Ars Electronica v Linzu, kjer je leta 1987 prejel najvišje svetovno priznanje za računalniško umetnost. O računalniški umetnosti si je dopisoval s prijateljem Aleksandrom Rojcem, bratom slovenske senatorke v italijanskem senatu dr. Tatjane Rojc, ki je prisostvovala sinočnji ankaranski slovesnosti. »Zahvaljujem se besedam Dragana Živadinova in tudi besedam podžupanje, ki so se me zares dotaknile. Čestitam vam za krasen kulturni praznik,« je izrazila navdušenje nad videnim in slišanim.
Foto: Tomaž Primožič/FPA
Galerija
