Lansko poletje je Luka Koper d. d. v okviru del na projektu za ureditev ankaranskega obrobnega kanala (AOK) na območju Ankaranske bonifike porušila delujoče zapornice in uničila več-desetletni namakalni sistem reke Rižane ter s tem povzročila popolno osušitev pridelovalnih površin, kar je zdesetkalo letino tamkajšnjih kmetov. Običajno so kmetje na tem območju pridelali več kot 250 ton kakovostne zelenjave, 200 ton sadja, 100 ton žitaric ter 120 ton sena za živinsko krmo, kar predstavlja pomemben delež v nacionalnem programu samooskrbe in prehranske varnosti države. Območje so jeseni močno prizadeli dodatni gradbeni posegi Luke Koper d. d., zaradi katerih je prišlo do vdora slane morske vode na kmetijska zemljišča, kar je za kmetovanje na tem območju pogubno. Ob tem posegi slabšajo poplavno varnost celotnega območja Ankaranske bonifike; zaradi vdora vode, ki preko kanalov poplavlja širše območje AOK, ob močnem deževju zaliva stanovanjske objekte in poslovne prostore ob Železniški cesti.
Skladno z navedenim je Občina Ankaran od investitorja in izvajalca – Luke Koper, d. d. zahtevala zaustavitev gradbenih del na območju Ankaranske bonifike ter takojšnjo postavitev zaščite pred vdorom slane morske vode v obstoječi kanal in s tem na kmetijska zemljišča, v nadaljevanju pa dopolnitev projektne dokumentacije in izvedbo ureditvenih posegov v AOK na način, da se zemljišča in objekti na AOK zavarujejo pred nepopravljivimi posledicami ter da se tudi v prihodnje omogoči namakanje obstoječih kmetijskih površin.
O stanju na območju AOK je Občina Ankaran večkrat obvestila javnost in pristojne ter jih tudi javno pozvala k ureditvi situacije. K rešitvi so pozivali tudi ankaranski kmetje, sklicanih je bilo nekaj sestankov s pristojnimi deležniki, a kljub veliki medijski pozornosti rešitev ni. Luka Koper zatrjuje, da dela pri urejanju AOK izvaja skladno s pridobljeno gradbeno dokumentacijo in da so bile smernice za ureditev tega območja dane že v DPN. Je pa v času reševanja problematike prišlo do razkritij, da so bili postopki priprave in sprejema DPN ustavno-pravno sporni. Vpliv na kmetijska zemljišča v neposredni bližini območja DPN je bil popolnoma spregledan.
Občina Ankaran je od prvega dne zavezana oblikovanju sodobnih razvojnih politik, ki v ospredje postavljajo predvsem potrebe ljudi in pravice narave, zato se je odzvala na stisko kmetov ter v obrambo kmetijskih zemljišč. 20. 3. 2026 je na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
Župan Gregor Strmčnik: »Že leta opazujemo, kako širitev pristanišča pred našimi očmi dobesedno požira najkakovostnejša kmetijska zemljišča. Pri urejanju in poglabljanju Ankaranskega obrobnega kanala, ki je bil pri pripravi in sprejemanju DPN za Luko Koper predstavljen kot naravovarstveni element, pa so se v praksi pokazale dodatne pogubne posledice za kmetijske površine na Ankaranski bonifiki. Vsi predlogi in ukrepi za takojšnjo ureditev in sanacijo povzročene škode na pridelovalnih površinah – kdorkoli že jih je podal – so bili s strani vseh pristojnih organov in institucij RS dosledno zavrnjeni kot neizvedljivi in neuresničljivi, ker da jih DPN za Luko Koper ne predvideva ter da so zato nedopustni. Po mnenju Občine Ankaran nobeni ukrepi za varovanje in za zaščito kmetijskih zemljišč ne morejo biti nedopustni. Če jih ne dopušča DPN za Luko Koper, potem je bila pri pripravi predmetnega prostorskega akta za državno pristanišče storjena velika napaka. Ali je temu tako, bo presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije.«
V Ankaranu se zavedamo, da predstavlja umeščanje, razvoj in širitev pristanišča v priobalni prostor med Koprom in Ankaranom velik izziv, ki sega dlje od lokalnih interesov in potreb okoliških prebivalcev, vendar jih ne sme ignorirati. Pri sprejemanju DPN za Luko Koper smo v okviru javne obravnave – takrat še v okviru Krajevne skupnosti Ankaran – podali 54 tehtnih pripomb, toda niti ena ni bila upoštevana. V nadaljevanju je Občina Ankaran v letih 2011 – 2025 svoje strokovno utemeljene predloge sprememb in dopolnitev DPN za Luko Koper podala že sedmim Vladam Republike Slovenije, vendar nikoli ni prejela nobenega odziva. Izhodiščna zaveza, da bo Občina Ankaran pri iskanju rešitev prihodnjega razvoja pristanišča tvorno sodelovala z pristojnimi ministrskimi resorji prihodnje Vlade RS, ne glede na njeno politično sestavo, še vedno velja.
Problematiko urejanja Ankaranskega obrobnega kanala (AOK) in posledic izvedenih gradbenih del na poplavno varnost ter problematiko uničevanja pridelovalne dejavnosti na kmetijskih zemljiščih v bližini AOK je Občinski svet Občine Ankaran že večkrat obravnaval in svoje odločitve, stališča, pozive in zahteve redno posredoval vsem pristojnim ter javnosti.
Tokratno odločitev o sprožitvi zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru je Občinski svet Občine Ankaran sprejel na svoji 31. redni seji dne 19. 3. 2026. Sklep št. 254/2026 je bil sprejet soglasno.
