Odmetavanje cigaretnih ogorkov na tla je ena izmed nesprejemljivih oblik smetenja. Majhen in skoraj neviden za kadilca, velja za enega najpogostejših odpadkov na svetu.
Cigaretni ogorki ne sodijo na tla, gozdne poti, v reke, morje in nasploh v naravo. Prav tako ne sodijo v koš za biološke odpadke. Odvreči jih je treba v črne zabojnike za preostanek odpadkov, ki jih skupaj z drugimi odpadki predelajo. Strošek odstranjevanja ogorkov na javnih površinah lahko v enem letu doseže tudi 12.000 evrov.
Mnoge države in lokalne skupnosti so sprejele zakone in predpise, ki zmanjšujejo težavo s cigaretnimi ogorki. V nekaterih mestih je kajenje na javnih površinah in plažah prepovedano. V Parizu denimo veljajo visoke kazni za odmetavanje ogorkov, nekje pa so uvedli dodatno takso na cigaretne škatlice, ki je namenjena čiščenju in ravnanju s cigaretnimi ogorki.
Mnogi kadilci napačno verjamejo, da so filtri iz biorazgradljivega materiala, zato jih nepremišljeno odvržejo. Tako najdemo cigaretne ogorke praktično povsod – v rečnih kanalih, kanalizacijskih jaških, odtokih, morju, na plažah in gozdnih poteh.
Cigaretni filtri so narejeni iz celuloznega acetata, termoplastičnega polimera, ki se razgrajuje več desetletij.
Kako lahko sami pripomoremo k čistejšemu okolju?
Na tržišču obstaja velika paleta potovalnih pepelnikov – v obliki škatlic, denarnic ali obeskov za ključe. Kljub temu pa je najboljša rešitev prenehanje kajenja. S tem naredimo največjo korist zase, za svoje bližnje in za naravo.
Vir: splet
Medobčinska uprava Istre
