Prijetna in žanrsko barvita je bila sinočnja občinska slovesnost, s katero smo se pred jutrišnjim praznikom poklonili kulturi. O njenem smislu in poslanstvu smo slišali tehtne in tudi težke misli, takšne, ki dramijo in nam postavljajo zrcalo, ki ga kot družba še kako potrebujemo.
V polni dvoran
Prireditev je povezoval tv-voditelj Evgen Ban.i Kongresnega centra Adria je za uvod zadonela Prešernova Zdravljica, nakar je dobrodošlico zbranim izrekel povezovalec večera, televizijski voditelj Evgen Ban. »Prav vsi ustvarjalci tega dogodka so iz Ankarana, od najmlajših pevcev in recitatorjev do častne gostje in drugih odraslih gostov,« je poudaril in kot prvo Ankarančanko k besedi povabil podžupanjo Barbaro Švagelj.
O drugi plati medalje, ki bi nas morala pošteno skrbeti
»Kultura je temelj vsega, kar nas oblikuje kot družbo,« je podžupanja nagovorila občanke in občane, ter obenem opozorila na majavost teh temeljev: »Dejstvo, da se že vrsto let soočamo s pomembnim upadom bralne pismenosti pri šolajoči se mladini in da velik del državljanov v 
Podžupanja Barbara Švageljenem letu ne prebere niti ene knjige, ne gre v gledališče ali kino, se ne udeleži kakšnega drugega kulturnega dogodka ter da sta tudi znanje in raba maternega jezika na vse nižji ravni, napoveduje katastrofo. Še veliko hujše je zavedanje, da to, kot je videti, nikogar zares ne moti, vsaj ključnih odločevalcev ne. Družbena paradigma je že dolgo na strani kapitala, intelektualne komoditete in individualizma.«
Z obljubo, da bomo v Ankaranu še naprej zagotavljali podporo kulturi, saj je to edina prava pot, je podžupanja prepustila oder odličnima mladima glasbenikoma, violinistki Živi Kralj in pianistu Romanu Druckerju, ki sta prisotne pobožala z izvedbo skladbe F. Mendelssohna Pesem brez besed. Na odru so nato zapeli mladi članice in člani pevskega zbora ankaranske osnovne šole, ki je pod vodstvom Igorja Smolnika dal glas Prešernovi O, Vrba (uglasbil jo je Vlado Kreslin) in kasneje še pesmi Kam. Slednji smo prisluhnili tudi v recitaciji učenke Gaje Kajžer, ki je je skupaj z Emmo Pančevsko Dakić, Milo Lazič in Zalo Pahor pripovedovala o Prešernovem življenju. Dekleta, ki so nastop pripravila pod mentorstvom Anje Kolar, so poskrbela, da je dvorano zajelo pesniško vzdušje.
Šolski pevski zbor je pod vodstvom Igorja Smolnika dal glas Prešernovima O, Vrba in Kam.
Martina Vovk o ciljih kulture in umetnosti v današnjem močno poškodovanem svetu
»Di nuovo c’hanno dato le viti, amici, un dolce vino che vene ha ravvivato rendendo il cuore e l’occhio fino. Che annegherà le avversità, speranza al petto desterà,« je Evgen Ban občinstvu privoščil začetek Zdravljice v italijanskem prevodu profesorja Mirana Košute, nato pa oder prepustil častni gostji večera, vršilki dolžnosti direktorice Moderne galerije Ljubljana dr. Martini Vovk.
Osrednji govor je za slovesnost pripravila Martina Vovk.
Opomnila je, da letošnji kulturni dan praznujemo v času, »ko se na bližnjem koncu sveta, v Gazi, že peklensko dolge štiri mesece vrši genocid, še dlje se na severovzhodnem robu Evrope odvija rusko-ukrajinska tragedija« in ko človeštvo še naprej bije samouničevalno vojno zoper lastni planet. Ob pripravi govora, je dejala, jo je paraliziral dvom, »ali ni vrhunsko sprenevedanje govoriti o plemenitih rečeh v umetnosti in kulturi, medtem ko smo kot človeška skupnost znova popolnoma pogrnili prav v tem, kar naj bi nas delalo za ljudi«. Kaj imata s tem kultura in umetnost? Pravzaprav vse, se glasi odgovor. Skozi razmislek o pomenu in poslanstvu socialne skulpture, kakršna je tudi v okviru lanske Forma vive ustvarjena in Ankaranu namenjena skulptura Ištvana Išta Huzjana, ki jo sama razume kot poziv po ustvarjanju skupnostnega modela, v katerem bo prostora za dostojno življenje vseh, je Martina Vovk privedla svoj govor do sklepne misli: »Svet, v katerem živimo, je močno poškodovan, tako v družbenem kot v ekološkem smislu. Imaginacija možnega skupnega življenja, ki bo zmožno to ranjenost ublažiti, če ne ozdraviti, in ki bo zmožna rehabilitirati etične temelje človeške skupnosti, je najpomembnejši in najbolj plemeniti cilj, ki si ga sredi urgenc tega trenutka zamišljam za kulturo in predvsem za umetnost. To upanje polagam v umetnost in kulturo danes in v tem upanju lahko razumem slavljenje kulture na kulturni dan kot klic po miru, po spoštovanju človeškega življenja in dostojanstva in kot klic po boljši, bolj solidarni in bolj empatični bodočnosti.«
Scenarist in režiser Luka Jurinčič je predstavil film Za vsako ceno.
Sinočnja slovesnost je bila tudi priložnost, da se širšemu občinstvu predstavijo člani šolskega gledališkega krožka. Ti so navdušili s kratko igro z naslovom Kultura v okvirju, za katero je besedilo napisala mentorica krožka Valentina Šukljan. Po vedrem vzdušju, ki so ga pričarali mladi gledališčniki, so se na platnu odvili tesnobni prizori iz 8-minutnega filma Za vsako ceno, s katerim je ekipa 5. kader pod vodstvom mladega ankaranskega režiserja in scenarista Luke Jurinčiča lani (znova) prepričala na filmskem maratonu Muvit/6x60 in osvojila bronasto nagrado.
Živa Kralj in Roman Drucker
»Če boste dovolili, da bo kultura vaša vsakodnevna sopotnica, bo vaše življenje slajše,« se je od sinočnjega odra poslovil gostitelj Evgen Ban in njanj znova povabil Živo Kralj in Romana Druckerja, ki sofisticirano sklenila prireditev s skladbo Španski ples, pod katero se podpisuje Manuel de Falla.
Fotografije: Jakob Bužan
