Ustvarjalci kandidaturne knjige so 7. januarja 2020 s v Pretorski palači predstavnikom medijev orisali program, s katerim se Občina Piran (kot vodilni partner), Izola, Koper in Ankaran, potegujejo za prestižni naslov Evropske prestolnice kulture 2025 (EPK).
K projektu, ki nosi večjezično ime Piran-Pirano4Istria2025, so pristopili tudi Trst, Milje, Istrska županija in hrvaška mesta: Buje, Umag, Poreč, Novigrad, Rovinj, Labin, Pulj in Opatija.
Tiskovna konferenca 7.1.2020; predstavitev kandidaturne knjige Piran-Pirano4Istria2025 (foto: Aleš Rosa)
»Skupno snovanje in delovanje na področju kulture v istrskem prostoru prinaša otipljivo možnost za razvoj kulturnega potenciala širše regije in hkrati utrjuje pot k vzpostavitvi sistema živahnega regionalnega in celostnega čezmejnega sodelovanja«, je poudaril piranski župan Genio Zadković.
Tiskovna konferenca 7.1.2020; predstavitev kandidaturne knjige Piran-Pirano4Istria2025 (foto: Aleš Rosa)
Na predstavitvi so bili prisotni tudi župan Kopra, Aleš Bržan; Izole, Danilo Markočič; in Ankarana, Gregor Strmčnik. Giuseppina Rajko, namestnica župana Istrske regije in Vladimir Torbica, vodja oddelka za kulturo Istrske regije, sta poudarila, da po desetletnem zatišju sodelovanja na področju kulture, istrska mesta danes skupaj ustvarjajo kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture. Projekt so pozdravili tudi župan Buj, Fabrizio Vižintin, podžupan Umaga, Mauro Jurman in namestnica župana Poreča, Nadia Štifanić Dobrilović.
»Ljudi iz različnih družbenih, političnih in kulturnih stvarnosti lahko uspešno poveže samo – kultura. Ki vselej prinaša pozitiven val sprememb«, je dejal eden izmed prvih podpornikov projekta, župan Trsta, Roberto Dipiazza.
Tiskovna konferenca 7.1.2020; predstavitev kandidaturne knjige Piran-Pirano4Istria2025 (foto: Aleš Rosa)
Prav »Val sprememb«, naslov kandidaturne knjige, nakazuje na to, da je EPK izrazito razvojni projekt. »V času, ko narašča tesnoba spričo včasih slabo razumljenega multikulturalizma in v ospredje stopajo vprašanja Evropske kohezije, bi Istra rada ponudila svoj zgled tega, kako so različne kulture preživele, sobivale in se medsebojno oplajale«, je prepričan Borut Jerman, ki je odgovoren za participativni proces kandidature.
»Ko smo pred letom dni pričeli uresničevati idejo o kandidaturi za EPK, smo seveda nemudoma pomislili na medobčinsko in čezmejno sodelovanje. In glej, sedaj ko so se kreativne zamisli združile v jasno podobo, se izkazuje, da so bile naše poteze sicer drzne, toda prave in uspešne«, je zaključila vodja projekta, Martina Gamboz.
