Poletje je čas, ko nas narava razveseljuje z bujno rastjo, a žal se med koristnimi rastlinami hitro znajdejo tudi nezaželene vrste. Ena najbolj problematičnih pri nas je ambrozija, rastlina, ki ne ogroža le naravnih ekosistemov, ampak povzroča tudi resne zdravstvene težave – predvsem alergikom.
Kaj sploh so tujerodne in invazivne rastline?
Veliko ljudi pojma tujerodna in invazivna vrsta uporablja kot sopomenki, čeprav se pomensko razlikujeta. Tujerodne vrste so tiste, ki izvirajo iz drugega geografskega območja in so bile v naše okolje prinesene – bodisi namenoma ali po naključju. Šele ko se tujerodna vrsta v novem okolju preveč razširi, začne izpodrivati domorodne vrste in povzroča okoljsko ali gospodarsko škodo, jo označimo kot invazivno.
Ambrozija
Med invazivne vrste, ki v Sloveniji povzročajo največ preglavic, sodi pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia). Gre za zelo razširjeno rastlino, ki cveti od druge polovice julija pa vse do konca septembra. Med cvetenjem sprošča ogromne količine cvetnega prahu, ki je eden najmočnejših naravnih alergenov. Pri občutljivih posameznikih sproža simptome, kot so kihanje, solzenje oči, srbečica in težave z dihanjem.
Ambrozijo prepoznamo po značilni grmičasti rasti, dvakrat pernato deljenih listih brez dlačic in višini, ki lahko preseže tudi dva metra. Pogosto jo zamenjujemo z navadnim pelinom ali različnimi tipi zlate rozge, zato bodimo pozorni.
Kako učinkovito preprečevati širjenje ambrozije?
Najboljši način je dosledno mehansko odstranjevanje:
- rastline je treba izpuliti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da v isti sezoni več ne zrastejo,
- priporoča se ročno puljenje, večkratna košnja ali mulčenje na višino okoli 2 cm – predvsem pred cvetenjem,
V senčnih predelih ali gostih posevkih ambrozija težje uspeva.
Pogosto se pojavi okoli ptičjih krmilnic, saj njena semena uvozimo s semensko hrano, zato ta območja redno pregledujmo.
Rastlina je zelo alergena, tako da se je pri odstranjevanju priporočljivo zaščititi z rokavicami in oblačili, ki preprečijo stik kože z rastlino.
Odstranjene rastline, ki še ne cvetijo, lahko brez težav odložimo med biološke odpadke. Če pa ima rastlina že razvita semena, je ne smemo kompostirati doma – najbolje jo je odnesti v zbirni center. Semena namreč lahko v zemlji preživijo tudi do 40 let in klijejo postopoma.
Kje najpogosteje raste ambrozija?
Ambrozija je nezahtevna in hitro rastoča rastlina, ki ima najraje topla in sončna rastišča. Pogosto jo najdemo:
- · na obdelovalnih površinah kot plevel med posevki,
- · ob cestah in železniških tirih,
- · ob bregovih rek in kanalov,
- · na robovih njiv,
- · na zapuščenih, degradiranih površinah.
Kaj pravi zakonodaja?
Evropska unija je leta 2015 sprejela Uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah, ki med drugim prepoveduje vnos, razmnoževanje, prodajo in gojenje določenih vrst. V Sloveniji pa je že od leta 2010 v veljavi Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa, da morajo vsi lastniki zemljišč ambrozijo odstranjevati sami, ne glede na to, ali gre za kmetijsko ali nekmetijsko zemljišče.
Poleg ambrozije so v pravila o navzkrižni skladnosti vključene še druge invazivne rastline, ki jih je treba zatirati na kmetijskih površinah, kot so:
- · deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata),
- · kanadska zlata rozga (Solidago canadensis),
- · orjaška zlata rozga (Solidago gigantea),
- · enoletna suholetnica (Erigeron annuus).
Kaj lahko stori vsak od nas?
- preden zasadimo nove rastline, se pozanimajmo, ali gre morda za invazivno vrsto,
- če na svojem vrtu ali zemljišču opazimo katero izmed invazivnih rastlin, jo pravočasno odstranimo,
- vrtnih ostankov ne odlagajmo v naravo – to spodbuja širjenje invazivk,
- uporabljajmo zaščitno opremo, zlasti če gre za alergene ali strupene vrste.
Viri:
- https://www.gov.si/teme/invazivne-tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/seznam/
- https://www.invazivke.si/
- https://www.tujerodne-vrste.info/
Medobčinska uprava Istre
