Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je v svojem nagovoru poudarila, da ima vsaka slovenska regija svoje razvojne priložnosti in izzive, ki jih najbolje poznajo ljudje, ki tam živijo. Zato je ključno, da se evropska kohezijska sredstva usmerjajo v projekte, ki odgovarjajo na dejanske potrebe regij in lokalnih skupnosti. Ob tem je izpostavila pomen tesnega sodelovanja med državo, občinami in drugimi razvojnimi deležniki ter opozorila na nujnost hitrejšega črpanja evropskih sredstev. Slovenija je doslej počrpala dobrih 500 milijonov evrov, do leta 2030 pa mora počrpati še približno 2,5 milijarde evrov.
Foto: Občina Ankaran
Župan Gregor Strmčnik je v svojem nagovoru poudaril, da se v Ankaranu zaradi številnih državnih interesov še posebej dobro zavedajo pomena decentralizacije. Kar sedem ministrstev namreč upravlja obsežne površine zemljišč v državni lasti, med drugim na območjih pristanišča, vojašnice, Ortopedske bolnišnice Valdoltra in kmetijskih zemljišč. Usklajevanje razvojnih potreb države in lokalne skupnosti zato predstavlja velik izziv, zlasti pri prostorskem načrtovanju.
Župan je izrazil prepričanje, da je bila ustanovitev samostojnih občin eden pomembnih dejavnikov razvojnega napredka Slovenije, podoben učinek pa pričakuje tudi od ustanovitve pokrajin. Te bi omogočile prenos dela državnih pristojnosti bližje ljudem, vprašanja, ki presegajo meje posameznih občin, pa bi se učinkoviteje reševala na regionalni ravni. Ob tem je podprl pristop, po katerem se je treba pri oblikovanju pokrajin najprej dogovoriti o njihovih nalogah, pristojnostih in financiranju, šele nato pa o njihovem številu in teritorialni razdelitvi.
Foto: Občina Ankaran
Poseben poudarek je namenil pomorskemu značaju Slovenije in potrebi po drugačnem odnosu države do morja. Opozoril je, da Slovenija svoje izjemne geografske prednosti, dostopa do morja, ne izkorišča dovolj celovito. Nekdaj raznovrstne pomorske dejavnosti so se močno skrčile, država pa se danes pretežno osredotoča na pristaniško dejavnost. Kot eno ključnih težav je izpostavil tudi oddaljenost centrov odločanja od morja in pomanjkljivo razumevanje posebnosti obalnega prostora.
V tej luči je župan izpostavil pobudo, da bi štiri slovenske obmorske občine – Ankaran, Koper, Izola in Piran – oblikovale samostojno pokrajino. Takšna ureditev bi omogočila, da bi se o vprašanjih, povezanih z morjem, obalo in razvojem slovenske Istre, v večji meri odločalo tam, kjer ljudje morje in njegove posebnosti najbolje poznajo.
»Prosim, da to moje sporočilo gojite naprej, ga upoštevate v dobro ne lokalnih skupnosti, ne bodočih pokrajin, ne zgolj Republike Slovenije, ampak celotnega slovenskega naroda,« je župan sklenil svoj nagovor in poudaril, da je ustrezno upravljanje slovenskega morja vprašanje širšega nacionalnega interesa.
Galerija
