Luka Koper vztrajno skriva svoje razvojne načrte pred lokalno skupnostjo
Občina Ankaran že več let skuša od vodstva družbe Luka Koper d. d. pridobiti dokumente, ki vsebujejo razvojne načrte za pristanišče, vendar je pri tem neuspešna. Že dvakrat (2023 in 2026) je bila tako s strani države kot s strani Luke Koper zavrnjenja njena zahteva za pridobitev te dokumentacije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Občini Ankaran je tako onemogočen vpogled v zadnji veljaven oziroma noveliran dokument »Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2021 – 2025«, leta 2026 pa tudi v Strateški poslovni načrt 2024-2028. Zavrnitev vpogleda je utemeljena z navedbo, da gre poslovno skrivnost in bi razkritje dokumentov lahko škodovalo konkurenčni sposobnosti družbe oziroma njenim finančnim in poslovnim interesom, ob tem pa Luka Koper dodatno utemeljuje naravo poslovne skrivnosti s sklicevanjem na status kritičnega subjekta skladno z Zakonom o kritični infrastrukturi.
Župan Gregor Strmčnik je predstavil gradivo, iz katerega izhaja, da namerava Luka Koper vzpostaviti tankersko pristanišče v kar 830-metrskem podaljšku II. pomola. (Foto: Občina Ankaran)
Podaljšanje II. pomola za 830 metrov za vzpostavitev tankerskih privezov, pretovor nevarnih snovi (kemikalij) in med drugim tudi za pretovor utekočinjenega plina (UNP)
Občina Ankaran je kljub temu uspela pridobiti gradiva, ki izkazujejo, da skrbno varovan načrt razvoja pristanišča skriva projekt z uničujočim vplivom na prostor, okolje in ljudi. Gre za projektno nalogo iz leta 2023 za izdelavo idejne zasnove za »Izgradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka Pomola II«. Zakonsko podlago za gradnjo predstavlja državni prostorski načrt (DPN) za Luko Koper. Iz projektne naloge izhaja, da bi bodoči tankerski privez segal (od sedanje linije čela II. pomola) kar dodatnih 830 metrov v notranjost koprskega zaliva. Privezno mesto bi omogočalo sočasni privez in pretovor dveh tankerjev dolžine do 300m. Načrtovanje opreme in tehnologije sledi zahtevam za ravnanje s tankerji, ki prevažajo nevarne snovi, naftne derivate v tekočem stanju in utekočinjen naftni plin (UNP) ter izgradnji povezovalnih cevovodov z zaledjem. V nalogi je jasno zapisano, da bo projekt značilno posegel v koprski zaliv. Predvideno je, da bo uprava za pomorstvo omejila gibanje okoli celotnega objekta, kar bo med drugim bistveno vplivalo na turizem in navtični turizem v zalivu.
Podrobnejši zapis o vsebini projekte naloge, do katere so se soglasno odklonilno opredelili tudi člani Občinskega sveta Občine Ankaran, je na voljo v SPOROČILU ZA JAVNOST, v katerem je predstavljen tudi pravdni postopek, s kateremi želi Mestna občina Koper (ponovno) spreminjati meje med Ankaranom in Koprom na način, da bi območje pristanišča v celoti spadalo pod koprsko občino. Tudi glede te vsebine je bil ankaranski občinski svet povsem soglasen in se je takšnim težnjam odločno zoperstav ter obenem pozval tudi občinske svetnike ostalih treh istrskih občin, da storijo enako.
Na zadnji občinski seji so se ankaranski občinski svetniki soglasno zoperstavili širjenju pristaniških površin v morje ter podaljšanju Pomola II proti zahodu, izgradnji novih priveznih mest za tankerje in postavitvi opreme za pretovor tekočih tovorov – kemikalij, naftnih derivatov v tekočem stanju in utekočinjenega naftnega plina (UNP). (Foto: Občina Ankaran)
