Povod za zahtevo je letos razkrita projektna naloga Luke Koper iz leta 2023, ki predvideva sočasen privez dveh tankerjev dolžine do 300 metrov in nosilnosti do 90.000 ton ter možnost poznejše namestitve opreme za pretovor utekočinjenega naftnega plina (UNP). Projektna naloga se pri tem sklicuje na DPN, ki dva takšna tankerska priveza zahodno od II. pomola dejansko predvideva, vendar ne določa njunih ključnih dimenzij, zmogljivosti in drugih omejitev. Po mnenju Občine Ankaran takšna nedoločnost dopušča preširoko in nepredvidljivo razlago prostorskega načrta ter omogoča načrtovanje bistveno obsežnejših posegov, kot jih je javnost lahko pričakovala ob njegovem sprejemanju. Ob sprejemanju DPN namreč javnosti ni bilo predstavljeno, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče načrtovati sočasen privez dveh do 300 metrov dolgih tankerjev ter infrastrukturo za pretovor naftnih derivatov, kemikalij in utekočinjenega naftnega plina. Občina zato meni, da je vprašljiva tudi skladnost postopka sprejemanja DPN z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in zahtevami Aarhuške konvencije, ki zagotavlja sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih vprašanjih. Od Ustavnega sodišča zato zahteva tudi presojo, ali je takšna ureditev skladna z ustavno zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov.
Občina je novo zahtevo vložila po odločitvi Informacijskega pooblaščenca, ki je 15. oktobra 2026 ugodil njeni pritožbi zaradi zavrnitve dostopa do razvojnih dokumentov Luke Koper in zadevo vrnil ministrstvu v ponovno odločanje. Zaradi resnosti načrtovanih posegov občina na ponovno odločitev ne bo čakala na ponovno odločitev in morebitno ponovno zavrnitev.
Ustavnemu sodišču je predlagala tudi skupno obravnavo z zadevo U-I-52/26, ki jo je Občina Ankaran vložila 20. marca 2026 in v njej zahtevala presojo ustavnosti in zakonitosti istega DPN zaradi izvedenih gradbenih del Luke Koper na Ankaranskem obrobnem kanalu, porušitve zapornic in uničenja namakalnega sistema ter posledic vdora slane vode na kmetijska zemljišča Ankaranske bonifike. V zadevi Ankaranska bonifika občina na Ustavnem sodišču posebej izpostavlja negativno mnenje Ministrstva za kmetijstvo v postopku sprejemanja DPN za Luko Koper leta 2010, medtem ko v novi zahtevi opozarja predvsem na nejasnost prostorskih določil in pomanjkljivo obveščenost javnosti o dejanskem obsegu načrtovanih posegov. Čeprav sta povoda za vložitev zahtev različna, se obe ustavni zahtevi nanašata na isti državni prostorski načrt za pristanišče ter odpirata vprašanja njegove ustavnosti in zakonitosti ter vplivov pristaniških posegov na območje Občine Ankaran.
Ob tem župan Gregor Strmčnik znova poudarja:
»Pri sprejemanju DPN za Luko Koper takratna Vlada RS ni upoštevala številnih strokovnih pomislekov – ne negativnega mnenja lastnega ministrstva, ne nasprotovanja lokalnih skupnosti in okoliških prebivalcev, ne zavezujočih določil Aarhuške konvencije. Kako narobe je bilo to, se kaže danes, po petnajstih letih, ko se s postopnim razkrivanjem izvedbenih dokumentov izrisujejo dimenzije širitve pristanišča na kmetijska zemljišča in v morje. V dobro širše javnosti in v skrbi za naravo, bo Občina Ankaran še naprej odločno vztrajala pri zakonitem in preglednem načrtovanju razvoja pristanišča, dostopu do razvojnih dokumentov ter pravočasnem in učinkovitem vključevanju v odločitve, ki bi lahko dolgoročno in nepopravljivo vplivale na prihodnost Koprskega zaliva.«
Priponke:
- Sporočilo za javnost št. 175: Občina Ankaran na Ustavno sodišče tudi zaradi načrtovanih tankerskih privezov v Koprskem zalivu
- Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (Uradni list Republike Slovenije št. 48/2011 z dne 24. 6. 2011)
