Odlični poznavalec tukajšnjih naravnih vrednot mag. Robert Turk je skozi pogovor, ki ga je vodil novinar Dean Jelačin, razmišljal o pomenu slovenskega morja, o njegovi kondiciji in o tem, kako ga lahko obvarujemo pred uničenjem.
Do morja smo predvsem izkoriščevalski
»V Sloveniji se imamo za pomorsko državo, vendar je ta pomorskost vezana predvsem na pristanišče in na turizem, ne pa tudi na morje samo kot življenjski prostor,« je uvodoma izpostavil Turk. Poudaril je, da je morje zibelka življenja in obenem najbolj ključen ekosistem za ohranjanje življenja na planetu, naš odnos do njega pa je predvsem izkoriščevalski: »Jemljemo, kar nam daje, zelo malo pa se ukvarjamo s tem, da bi ga ohranjali.« Opozoril je na krčenje dragocenih morskih travnikov in poudaril pomen zavarovanih območij, ki z varstvenimi režimi ščitijo morske travnike pred uničujočimi dejanji, kakršno je sidranje, ter pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Mag. Robert Turk je v pogovoru z Deanom Jelačinom izpostavil, da smo do morja preveč izkoriščevalski in premalo zaščitniški. (Foto: Občina Ankaran)
Ladja med obratom dvigne 100 ton mulja
Na drugi strani se spopadamo z uničujočim vplivom pristaniške dejavnosti. »Vsakič, ko ladja obrača pred Luko, dvigne v vodni stolp 100 ton mulja,« je izpostavil zaskrbljujoče dejstvo. Ali je ob znanih razvojnih težnjah našega in sosednjih pristanišč po vse večjem pretovoru sploh mogoče ustaviti nadaljnje uničujoče vplive na naše morje, je sogovornika izzval Jelačin. »Seveda je mogoče, a treba je to hoteti. Prvi ukrep bi bil izbrisati tretji pomol iz državnega prostorskega načrta (DPN) za Luko Koper, saj preprosto ni več prostora zanj,« je bil jasen Turk. »V razvojnih težnjah bi se morali omejiti in naposled odrasti. Tudi človek ne raste neskončno, temveč na neki točki odraste,« je dejal.
“DPN za Luko Koper je zastarel in konceptualno zgrešen akt”
O uničujočih posledicah prihodnjega razvoja koprskega pristanišča, kot je začrtan v DPN, je spregovoril tudi župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik, ki se je izolskega dogodka udeležil na povabilo organizatorja. Opozoril je, da je DPN ustavno sporen, saj so pri njegovem sprejemanju ignorirali negativno mnenje, ki ga je na dokument podalo ministrstvo za kmetijstvo. Poleg tega pa ob sprejemanju tega akta javnost ni bila pravilno obveščena o njegovi vsebini, je dodal. »Danes malokdo ve, kaj vse DPN za pristanišče predvideva. V DPN imajo podlago načrti za podaljšanje drugega pomola za 830 metrov in vzpostavitev priveznega mesta za dva do 300-metrska tankerja za potrebe pretovora naftnih derivatov, kemikalij in tudi utekočinjenega naftnega plina. DPN predvideva tudi gradnjo tretjega pomola, ki ga potrebujejo, da upravičijo investicijo v 2. tir. Nikoli konca. Ta akt je zastarel, je konceptualno zgrešen, je v sramoto Republiki Sloveniji in v posmeh vsem, ki imamo radi naše morje,« je bil neposreden župan, ki mu je občinstvo pritrdilo s spontanim aplavzom.
