Mizarstva letos sicer ni več na seznamu deficitarnih poklicev, a dejstvo je, da so mizarji, zlasti v slovenski Istri, zaskrbljeni zaradi pomanjkanja podmladka. Spodbudno je, da se nove generacije mladih danes vendarle v večjem številu odločajo za strokovne poklice, kot so vodovodar, električar in mizar.
Miha Zelenjak rad dela z lesom. Eden njegovih prvih izdelkov iz lesa je bila umetna ribica za ribolov. (Foto: Uredništvo)
»Rad delam z rokami«
»Za ta poklic sem se odločil, ker rad delam z rokami. Že od malih nog pomagam doma pri opravilih v vinogradu in na njivi, kjer dela nikoli ne zmanjka. Ni me strah fizičnega napora, saj sem ga vajen. Mizarstvo mi je zanimivo, ker lahko izdelaš veliko različnih stvari in se ob tem ogromno naučiš,« pravi Miha Zelenjak, ki smo ga k pogovoru za Amforo zvabili ravno sredi opravljanja obvezne delovne prakse.
Mizarske in monterske izkušnje je štiri tedne pridobival pod okriljem podjetja Mizarstvo Koper. »Prvi teden smo sestavljali omare, nato smo za Luko Koper delali lesene čepe za stebre, zadnja dva tedna pa smo delali v Dubrovniku, kjer smo nameščali ograjne ročaje,« opiše potek delovne prakse.
Predlagajte sogovornike za rubriko Naši štipendisti
V rubriki Naši štipendisti predstavljamo prejemnike občinske univerzalne štipendije, ki s svojimi šolskimi/študijskimi interesi in dosežki ali zanimivimi prostočasnimi dejavnostmi tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Če poznate štipendistko ali štipendista, čigar predstavitev bi sodila v to rubriko, nam pošljite predlog na e-naslov info@amfora-ankaran.si.
Ko mu čas dopušča, vihti kajakaško veslo, še raje pa ribiško palico
Moč v rokah Mihi pride zelo prav tudi pri športu. Do 9. razreda je treniral kajak pri Kajak kanu klubu Orka in (zlasti v dvojcu) dosegal lepe rezultate. Odkar ga je srednješolska pot ponesla v Postojno, časa za treninge kajaka primanjkuje, a se mu namerava med poletjem občasno še posvečati. Vselej pa najde čas za svoj drugi hobi oziroma pravcato strast – ribolov. Zanj ga je že v otroštvu navdušil dedek s Štajerske. Ko obišče stare starše, gre lovit na jezero, sicer pa najbolj uživa v pomirjujočem učinku morja. »Lovim na palico na dno, tako s čolna kot z obale,« pove. Na vprašanje, zakaj ga je ribolov tako prevzel, odgovori: »Všeč mi je adrenalin, ki ga občutiš, ko uloviš ribo. Ni mi toliko pomembno, katero ribo ujamem, da je le čim večja.«
Miha v akciji. (Foto: osebni arhiv)
Miha ribari tako ljubiteljsko kot športno. Včlanjen je v Športno potapljaško in ribiško društvo Potapljači Luke Koper, kjer trenira in se udeležuje tekmovanj. »Na tekmovanju lovimo s čolna. Cilj je, da ujameš čim več rib, saj pri točkovanju šteje teža. Lahko pa se ulov točkuje tudi glede na vrsto ulovljene ribe,« razloži. Najpogosteje lovi ribe, redkeje pa sipe in kalamare.
»Vsak dan je dober za ribolov«
Kako oceni, kdaj je dober dan za ribolov, ga vprašamo. »Vsak dan je dober za ribolov, a treba je vedeti, kaj greš lovit. Če loviš sipe, je najbolje to početi v bolj oblačnem vremenu, če loviš ribe, pa zgodaj zjutraj v jasnem vremenu,« poznavalsko razloži. Sicer pa mu je še bolj kot ribe, ki jih ulovi (in jih, mimogrede, tudi sam očisti in speče), dragocena sprostitev, ki jo nudi ribolov. »Na morju se odklopiš od vsega. To je drugi svet.«
