V Medgeneracijskem središču Ankaran so se sinoči zbrali govorci in poeti, da bi z močjo besede prispevali k ozaveščanju o strahotnih razmerah v oblegani Gazi in pozvali h končanju vojne.
Po prvem v Sežani in drugem, ki so ga sredi decembra pripravili v Ankaranu, je to bilo že tretje tovrstno srečanje. Nanj so skupaj povabili Društvo upokojencev Ankaran, Kulturni klub Koper, Knjižnica Ankaran, KUD Faral Ankaran in Občina Ankaran.
Po uvodni melodiji izpod rok prleškega harmonikarja je s težko doumljivo realnostjo zbrane soočil profesor filozofije na Gimnaziji Koper in kulturnik Boris Palčič. Spor med Judi in Arabci traja že tako dolgo, da mu je včasih težko določiti začetek in vzrok, stvari vsekakor niso črno-bele, je dejal. Presunilo ga je, ko so pred dnevi na poročilih predvajali izjavo prebivalke Gaze, ki je stanje pred začetkom tega spopada označila kot raj. »Vsi vemo, da je Gaza v resnici že pred to vojno bila največji zapor na odprtem, iz katerega ni izhoda, razen s posebnimi dovoljenji. Si torej sploh znamo predstavljati, kakšen pekel je Gaza zdaj, če so jo njeni prebivalci doslej imeli za raj?« je izpostavil Palčič in dodal, da »imamo opraviti z manifestacijo zla v precej čisti obliki in obenem s popolno nemočjo sveta, še posebej Evrope«.
Občinstvo je nato prisluhnilo pesnici Barbari Jurša, ki je ob svojih prebrala tudi nekaj kompleksnih in pretresljivih poezij moža Marcella Potocca, ki se prireditve ni mogel udeležiti. S svojimi verzi je zbrane pobožal Boris Pangerc, nakar se je s prvim javnim branjem kot pesnica predstavila Vesna Mikolič. Vabilu k branju poezije se je tudi tokrat prijazno odzvala Ankarančanka Alenka Pišot, s svojimi verzi je nato niz nastopov, ki jih je povezoval Zorko Škvor, sklenil pobudnik srečanja Edelman Jurinčič. »Ljudje me vprašajo, zakaj sploh organiziramo takšna srečanja, saj ne moremo ničesar spremeniti. Povem jim, da moja duša ne prenese, da po svetu divjajo vojne. In ko slišim, da zaradi vojne umira na tisoče otrok, me to zelo prizadene,« je dejal Jurinčič. Njegovim besedam je – iz občinstva pozvan k besedi – pritrdil tudi Ankarančan Branko Masleša: »Ko vidiš, kaj se dogaja v Gazi, ne moreš ostati brezbrižen. Več kot 24000 ubitih, od tega več kot dve tretjini otrok in žensk, napadi na bolnice, kolektivno kaznovanje nedolžnih ljudi … Kako naj človek to trezno gleda? To je destilirano zlo, zlo per se, zoper katerega je treba dvigniti glas.«
