Na včerajšnji konferenci in srečanju slovenskih občin je Občina Ankaran prejela nagrado Zlati kamen 2023 za razvojno najprodornejšo slovensko občino.
Strokovni svet projekta Zlati kamen je najmlajša slovenska občina prepričala z izjemnim razvojnim zagonom, s katerim je v kratkem času uspela vzpostaviti veliko več kot le osnovno infrastrukturo za delovanje občine. Občina Ankaran se je izjemno razveselila nagrade Zlati kamen, ki potrjuje pravilnost usmeritve delovanja in načrtovanja njenega razvoja.
Občina Ankaran je na včerajšnji slavnostni podelitvi, ki je potekala v okviru konference in srečanja slovenskih občin, prejela Nagrado Zlati kamen 2023 za razvojno najprodornejšo slovensko občino. Strokovni svet projekta Zlati kamen pod vodstvom dr. Janeza Bogataja je najmlajša slovenska občina prepričala z izjemnim razvojnim zagonom, s katerim je v kratkem času uspela vzpostaviti veliko več kot le osnovno infrastrukturo za delovanje občine, obenem pa so jo izpostavili kot zgled na področju neposredne demokracije, saj občani preko pobud neposredno odločajo o porabi kar polovice proračunskih sredstev. Po izboru strokovne komisije je bila Občina Ankaran zmagovalna občina zahodne regije, ostale tri regijske zmagovalke v izboru za nagrado Zlati kamen 2023 pa so bile še občine Cerknica, Kozje in Maribor.
Konferenca Zlati kamen kot stik med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in vlado
Konferenca Zlati kamen je vsakoletno srečanje deležnikov lokalne skupnosti, kjer se srečujejo predstavniki lokalnih skupnosti, vlade in gospodarstva, namen pa je predvsem pregled in ocenjevanje razvojnega potenciala slovenskih občin. Strokovne komisije, v katerih so večinoma predstavniki akademske sfere, vsako leto pregledajo statistične podatke, preučijo proračune in razvojne ter strateške dokumente 212 slovenskih občin in na podlagi konkretnih podatkov najprej razglasijo finaliste štirih regij: Zahodna Slovenija, Notranjska z Osrednjo in Jugovzhodno Slovenijo, Koroška do Posavja in Vzhodna Slovenija. Med temi potem izberejo zmagovalce posameznih regij, med štirimi super finalistkami pa nazadnje najbolj razvojno prodorno občino v Sloveniji, dobitnico Zlatega kamna. To je letos postala Občina Ankaran.
Na letošnji konferenci, ki jo je odprla ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, je po nizu informativnih predavanj, povezanih z delovanjem lokalne samouprave, namenjenih vodstvu občin in njihovim strokovnjakom, potekala tudi okrogla miza s finalistkami za Zlati kamen 2023, v kateri je sodeloval tudi župan Gregor Strmčnik. V okviru pogovora o trajnostnem razvoju, participativnem proračunu, najboljših projektih v lokalnih skupnostih je župan Strmčnik predstavil ankaransko zgodbo, okoliščine njenega delovanja in prostorskega načrtovanja, ki je v določenem delu omejeno z državnim prostorskim načrtom, nagrado Zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje, ki jo je za leto 2021 podelila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, univerzalne ankaranske štipendije za dijake in študente, ki so za zdaj edinstven primer v slovenskem prostoru, in druge trajnostno naravnane projekte.
Zakaj Ankaran?
Strokovna komisija, katere predsednik je bil dr. Janez Bogataj, je v svoji utemeljitvi »Zakaj Ankaran?« zapisala: »Ankaran je v mnogih pogledih drugačna občina od drugih dvestoenajstih pri nas. Je najmlajša občina in je edina, ki je nastala v prvi vrsti kot naravovarstveni projekt. Ko je nastala, državna politika ni bila več naklonjena ustanavljanju novih občin. Ankaran ob ustanovitvi ni imel ne »osnovne družbene infrastrukture in ne ključnih kohezijskih jeder skupnosti«. Postaviti so morali tako rekoč vse in od nič, ob tem pa urediti zahtevna pravno-lastninska vprašanja, povezana z Luko Koper.
V Ankaranu poudarjajo, da občina ni samo asfalt in beton, pač pa odnosi med ljudmi. In prav tu so v obmorskem kraju v kratkem času po ustanovitvi naredili veliko. V ospredje so postavili stvari, kot so šolstvo, zdravstvo, varnostna vprašanja, delovanje policijske postaje, nevladne organizacije, kultura, šport, skrb za ranljive skupine in za druga družbena vprašanja. Na številnih od teh »mehkih« področij je Ankaran po odhodkih na prebivalca med prvimi v Sloveniji. Postavili so kar nekaj modelov, ki so lahko »starim« občinam za zgled. Kot primer lahko omenimo štipendijsko politiko, ki izhaja iz celovitega pogleda na študenta ali dijaka.
Vse to je bilo možno le s prostovoljstvom, le z veliko volje in odločnosti, če že ne kar trme. V novi in napredni razvojni strategiji postavljajo v ospredje neposredno demokracijo. Ankaran je edina občina pri nas, kjer participativni proračun nima le simbolne teže, saj prebivalci preko vsakoletnega podajanja pobud neposredno odločajo, kam bo šla polovica vsega občinskega denarja.
Sosednje občine Koper, Izola in Piran imajo stara mestna jedra. Ankaran ima samopostrežno trgovino in krajevno tablo. Če jo zgrešite, se boste hitro znašli v Italiji ter se spraševali: In kje Ankaran? A morda bo kmalu drugače. Občina je sprejela prostorski načrt, ki je prejel nagrado slovenskih arhitektov in je usklajen tudi s sosednimi Miljami v Italiji. V razvojni strategiji načrtujejo povezavo obale in kraja, kar je pogoj za oblikovanje novega občinskega središča.
Ob smelih načrtih pa v strategiji hitijo zatrjevati: kdor pričakuje veliko vlaganj v beton, bo razočaran. V občini, ki se je ob nastanku soočala z velikim odporom in je nastala, da bi zaščitili pokopališče školjk ter svojsko naravo Debelega rtiča, na prvem mestu ostajajo ljudje. Rdeča nit letošnjega izbora je bila odpornost na krize in pretrese. In te ne zgradimo z betonom. Druga beseda za odpornost je močna in tesno povezana demokratična skupnost. To je morda glavni nauk zgodbe o občini Ankaran.«
Izbor finalistk je rezultat pregleda in pretresa okoli tisoč dokumentov in člankov, pregleda številk in poročil ter zahtevne metodologije izbora, na prvem mestu pa ostaja celovit pogled na razvojno prodornost občine: na razvojno uspešnost, inovativnost, tudi smelost, predvsem pa celovitost in dolgoročnost, torej trajnostno usmerjenost. Podrobnejša predstavitev je na voljo na povezavi: https://zlatikamen.si/clanki/kako-smo-izbirali/.
| Občina Ankaran se je nagrade Zlati kamen 2023 izjemno razveselila, saj nagrada predstavlja še eno potrditev pravilne in kakovostne razvojne usmeritve Ankarana, ki udejanja vizijo razvoja občine Ankaran. »To je dosežek, ki si ga ob ustanovitvi pred 12 leti kljub vsej pozitivni naravnanosti in zagonu, ki ga je sprva majhna ekipa ljudi imela ogromno, nismo mogli niti predstavljati, kaj šele nanj realno računati. Ta nagrada, ki ima močno argumentirano ozadje, je dokaz, da delamo prav, da je naša smer tista prava,« je ob tem dejal župan Gregor Strmčnik. |
Priznanje in nagrada Zlati kamen 2023. Foto: Občina Ankaran
