Danes, 3. marca, obeležujemo svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Generalna skupščina Združenih narodov ga je prvič razglasila leta 2013 in sovpada z obletnico podpisa Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami iz leta 1973.
Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst je letos posvečen iskanju inovativnih in trajnostnih finančnih rešitev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Trenutna finančna sredstva za obnovo in ohranjanje narave ne zadoščajo, so ob letošnjem dnevu opozorili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Prosto živeče živalske in rastlinske vrste so bistvene za ohranjanje narave. So gradniki zdravih ekosistemov, uravnavajo naravne procese in so temelj biotske raznovrstnosti ter s tem zapletene mreže življenja na Zemlji, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Ob tem so opozorili, da današnja intenzivna človeška dejavnost, raba prostora, onesnaževanje in prekomerna raba naravnih virov vse bolj presega sposobnost narave, da se prilagodi in obnovi. Skoraj milijonu živalskih in rastlinskih vrst po svetu grozi izumrtje.
V ankaranskem akvatoriju živi najmanj 700 vrst morskih živali, kar je približno tretjina vseh vrst v slovenskem morju in pomeni, da je biotska raznovrstnost tega območja izjemna. Vsaj 24 vrst morskih organizmov ima status ogrožene vrste, veliko je tudi redkih vrst.
Tudi pestrost rastlinskih vrst je na ankaranskem območju velika, vsaj 700 jih je bilo zaznanih do sedaj, med njimi tudi izjemno redke, kot je klasnata tavžentroža, ki uspeva le na slanem travniku, in obmorski lan, ki (izvzemši slani travnik) uspeva le še v Škocjanskem zatoku. Poleg morskih vrst in rastlin, najdemo na območju Ankarana tudi veliko vrst ptic, ki tu najdejo predvsem zavetje in prostor za prehranjevanje v času selitve.
Klasnata tavžentroža uspeva le na ankaranskem slanem travniku. (Foto: Jani Turk)
