Občina Ankaran je konec marca 2022 zaključila z gradnjo obalne pešpoti, ki je povezala naselje Ankaran s ŠRP Sv. Katarina. V okviru projekta Čez slani travnik je nastal tudi promocijski video "Čez slani travnik", v katerem so prikazane naravne vrednote slanega travnika in telovadnica na prostem.
Foto: Jaka Ivančič.
Prvotni leseni mostovž čez slani travnik med Sv. Nikolajem in Sv. Katarino, ki je nastal na pobudo piranskega zavoda za varstvo narave z namenom zaščite edinstvene vegetacije Nature 2000 pred napazljivi obiskovalci, se je zamenjal in se podaljšal vse do Sv. Katarine, kjer se nadaljuje v 105 m dolgo tlakovano pot, ob kateri je telovadnica na prostem z javno razsvetljavo in klopmi ter košem za smeti. Lokalna skupnost je z namenom nadgradnje obalne pešpoti s prijavo projekta Čez slani travnik na Las Istre pridobila sofinanciranje iz Evropskega regionalnega sklada, v okviru katerega sta bili urejeni telovadnica na prostem, javna razsvetljava in postavljena je bila urbana oprema. Obenem je z interpretativnimi tablami vzdolž mediteranskega travnika zaživela tudi učna pot.
V okviru projekta Čez slani travnik je nastal tudi promocijski video Čez slani travnik, ki si ga lahko v daljši različici ogledate spodaj.
Obrežni močvirski ekosistem je eden redkih na vzhodni jadranski obali, v katerem poleg ostalih rastlinskih vrst uspevata ogroženi rastlinski vrsti obmorskega lana in klasnate tavžentrože. Poleg že omenjenih ogroženih rastlin uspevajo tukaj tudi trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev trpotec in modrikasti pelin. Med sprehodom po lesenem mostovžu po slanem travniku lahko opazimo velikega škurha, največjo vrsto pobrežnikov z dolgim, ukrivljenim kljunom, ki gnezdi v zavetju šašev in trav. Med pobrežnike spada tudi zelenonogi martinec z značilnim dolgim in ozkim črno-zelenim kljunom, rahlo ukrivljenim navzgor in sivozelenimi nogami, po katerih je dobil ime. Mali martinec je ogrožena vrsta, manjša od kosa, znana po značilnem letu; leti nizko in izmenjaje s hitrimi zamahi in drsenjem s perutmi.
Mala bela čaplja je prilagojena na življenje ob slani vodi, saj ji žleza v kljunu omogoča izločanje odvečne količine soli. Na slanem travniku najdemo tudi malega deževnika, ki je dobro prilagojen na življenje na tleh; mladiči že po perju spominjajo na kamenčke, da so manj vidni plenilcem. V primeru nevarnosti se ptica pretvarja, da ima zlomljeno perut in tako zvabi plenilca stran od gnezda.
Varna in lahko dostopna peš pot je ob ohranjanju naravnih vrednot povezala naselje in območje ŠRP Sv. Katarina, zagotovila boljše pogoje za športnorekreacijsko udejstvovanje in medgeneracijsko druženje ter je primer odgovornega prostorskega razvoja v ravnovesju z naravo. Pešpot predstavlja le manjši del mreže pešpoti v Ankaranu, ki bodo v prihodnje potekale vse do Krajinskega parka Debeli rtič; mimo Ortopedske bolnišnice Valdoltra ne bo potekala po obali, temveč po morski liniji.
Foto: Studio d'Or - Dean Grgurica
