Trajnostno mesto = Mesto prihodnosti

Na okrogli mizi FM "𝐓𝐑𝐀𝐉𝐍𝐎𝐒𝐓𝐍𝐎 𝐌𝐄𝐒𝐓𝐎 = 𝐌𝐄𝐒𝐓𝐎 𝐏𝐑𝐈𝐇𝐎𝐃𝐍𝐎𝐒𝐓𝐈" so sodelovali Gregor Strmčnik (OA), Aleš Bržan (MOK), Ladeja Godina Košir (Circular Change), Ana Struna Bregar (CER, Sustainable Business Network Slovenia) in Eva Žunec (mag. managementa trajnostnega razvoja).

Sodelujoči na okrogli mizi "Trajnostno mesto = Mesto prihodnosti" (foto: UP Fakulteta za management)

V začetku letošnjega leta je največji svetovni založnik potovalnih vodnikov Lonely Planet na seznam osmih najbolj trajnostnih mest na svetu uvrstil Ljubljano in jo s tem umestil ob bok mest, kot so København, Portland, Singapur, Lizbona, Bangalore, Vancouver in San Francisco. Ta primer kaže, da se slovenske občine zavedajo pomena trajnostnega razvoja in lahko v tem pogledu predstavljajo primere dobre prakse tudi v svetovnem merilu.

Ob svetovnem dnevu okolja je zato na UP Fakulteta za management v goste povabila akterje iz lokalnega in nacionalnega okolja, ki so delili svoja razmišljanja, izkušnje in želje o razvoju trajnostnih mest:

G. Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper;
G. Gregor Strmčnik, župan Občine Ankaran;
Mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change in predsedujoča ECESP;
Ga. Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER - Centra energetsko učinkovitih rešitev;
Ga. Eva Žunec, magistra managementa trajnostnega razvoja na UP FM in
Dr. Roberto Biloslavo, prodekan za izobraževanje in programski direktor magistrskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja na UP FM, ki je dogodek tudi moderiral.

V okviru okrogle mize TRAJNOSTNO MESTO = MESTO PRIHODNOSTI so se sodelujoči spraševali, kako je s tem v istrskem prostoru, še posebej v Občini Ankaran in Mestni občini Koper, ki si med delita območje Luke Koper.

Sodelujoči so se najprej dotaknili same opredelitve koncepta trajnostnega mesta, ki naj bi po mnenju udeležencev bila ustrezneje opredeljena kot trajnostna skupnost. Pri tem je bila izpostavljena potreba po uravnoteženju med rešitvami digitalne prihodnosti in zavedanja lastnih korenin in naravnih danosti, ki so bila podedovana od naših predhodnikov.

V nadaljevanju se je razprava dotaknila ključnih izzivov MOK in Občine Ankaran na področju trajnostnega razvoja. Izpostavljeni so bili nekateri dosežki in tudi izzivi na področju mobilnosti znotraj obeh občin in med občinama, predvsem pa razumevanje občanov in občank, kaj predstavlja kakovost (so)bivanja. Pri tem je bila izražena potreba po prevrednotenju nekaterih današnjih vrednot, ustrezni komunikaciji do lokalne skupnosti in države ter iskanju pozitivnih rešitev po zgledu mest v nekaterih severno evropskih državah. Ob tem so bile izpostavljane tudi prakse drugih slovenskih občin in zakonodaja EU, ki postaja vse bolj trajnostno usmerjena.

Ob zaključku je bilo izraženo pričakovanje, da bodo mladi postali bolj aktivni soudeleženci v procesih načrtovanja razvoja občin in si bodo upali preseči danes prevladujoče, pa vendar okostenele miselne okvire.

Sta torej Ankaran in Koper lahko trajnostni mesti oz. mesti prihodnosti? Vabljeni k ogledu posnetka okrogle mize http://www.fm-kp.si/novice/Trajnostna_mesta_na_Obali