V sklopu obnove gozdnih površin na Debelem rtiču je Občina Ankaran posadila 350 drevesnih sadik za ohranjanje klifnega roba na Debelem rtiču. Digitalna publikacija in mikro spletna stran o zaščitenih naravnih vrednotah Ankaranskega polotoka sta prejeli prestižno mednarodno priznanje Zlato pero.
Digitalno publikacijo o zaščitenih naravnih vrednotah Ankaranskega polotoka in Krajinskega parka Debeli rtič so pripravili v Studiu Kernel za Občino Ankaran za ozaveščanje o njihovem pomenu. Nadgradili so jo v mikro spletno stran, na kateri je k spoštovanju naravnih vrednot na območju ankaranske občine v dveh mesecih lanskega leta pristopilo 1.000, do sedaj pa dobrih 1.500 posameznikov iz Slovenije in Italije. Stran ima zdaj že posodobljeno podobo in še naprej zbira zaveznike ohranjanja narave, predstavlja tamkajšnje naravne posebnosti in približuje pomen njihovega varovanja. Ekipa Studia Kernel je sicer letos osvojila dve prestižni Zlati peresi, drugo za skupen, prav tako digitalni projekt z Zavarovalnico Triglav. Podelitev mednarodnih nagrad bo 11. junija v kanadskem Vancouvru.
»Priznanje za uvodni program ozaveščanja nas veseli in kaže, da je naša smer zaščite in ohranjanja tega edinstvenega naravnega okolja prava. Pred kratkim smo v okviru obnove gozdnih površin na Debelem rtiču na zgornji rob klifa nasadili več kot 350 sadik avtohtonega puhastega hrasta, črnega in belega gabra, maklena, skorša in bora. Za varovanje naravnih vrednot Krajinskega parka Debeli rtič pa bosta od poletja skrbela tudi naravovarstveni nadzornik in svetnik. Najpomembnejši cilj zavarovanja tega območja in ustanovitve Krajinskega parka je varovanje in ohranjanje naravnih vrednot, zato smo do večjih posegov na tem območju zelo zadržani,« je povedala Barbara Švagelj, podžupanja Občine Ankaran, zadolžena tudi za Krajinski park Debeli rtič.
Občina Ankaran sicer še pred turistično sezono načrtuje vzpostavitev mreže pešpoti ter postavitev prvih tabel s poučnimi vsebinami o parku.
Fotografije:
- Obnova gozdnih površin na Debelem rtiču z zasaditvijo več kot 350 sadik avtohtonega puhastega hrasta, črnega in belega gabra, maklena, skorša in bora. Foto: Občina Ankaran
