Danes obeležujemo 17. Svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje.
»S tem želimo poudariti, da če želimo izboljšati zdravje prebivalstva, moramo zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse,« sporočajo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, poudarjajo na NIJZ. Neprecenljivo je za številne biološke funkcije, ki optimizirajo delovanje in prilagajanje celotnega telesa: od človekovih genov do njegovega vedenja v vseh starostnih obdobjih.
V Sloveniji so žal kazalci spanja v splošnem slabi v vseh starostnih skupinah prebivalstva, med njimi pa so najbolj zaskrbljujoči podatki o otrocih in mladostnikih. Po zadnji raziskavi, ki je vzela pod drobnogled z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju 2022 (HBSC, Jeriček Klanšček idr., 2023), le dobra tretjina 11- in 13-letnikov ter približno petina 15- in 17-letnikov med šolskimi dnevi spi v skladu s priporočili. Priporočena količina spanja za otroke, stare od 6 do 13 let, je 9 do 11 ur na noč, za najstnike, stare od 14 do 17 let, pa od 8 do 10 ur na noč.
»Ker v Sloveniji generalno premalo in slabo spimo, je osveščanje javnosti o pomenu spanja še toliko bolj pomembno. Spanje predstavlja pomemben del našega 24-urnega gibalnega cikla, v katerem se izmenjujejo tri oblike gibanja: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Za optimalno zdravje moramo poiskati pravo ravnovesje med temi tremi aktivnostmi, ki vplivajo druga na drugo. Poskrbimo za urejeno spanje, in zagotovo bomo opazili pozitivne učinke« je poudarila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.
