Beg v besede ob podelitvi priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča

Kocjančičeva nagrada 2020
Prejemnik Kocjančičevega priznanja z nagrado za leto 2020 je Bert Pribac. V njegovem imenu je priznanje prevzela družina. (Foto: Dejan Grgurica)

Na vrtu ankaranskega hotela Convent se je sinoči odvila podelitev priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča s pesniškim večerom Beg v besede. Komisija je priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča dodelila pesniku, publicistu in prevajalcu Bertu Pribcu, posthumno. V njegovem imenu ga je prevzela družina.

Občina Ankaran, Mestna Občina Koper, Občina Izola in Občina Piran so s sprejetjem novega Odloka o podeljevanju priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča znova obudile to pomembno priznanje, namenjeno posameznikom, skupinam, društvom, zavodom in drugim za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru. Komisija, ki jo tvorijo priznani umetniki in kulturni delavci, Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Edelman Jurinčič, Neva Zajc in Natalija Planinc, je priznanje z nagrado za leto 2020 dodelila pesniku, publicistu in prevajalcu Bertu Pribcu, posthumno. V njegovem imenu ga je na podelitvi prevzela družina. 



Pesniški večer v režiji Vladimirja Jurca je bil v celoti posvečen Pribčevemu opusu, v njem pa so poleg Jurca nastopili tudi Meta Kušar, Maja Blagovič, Vesna Jevnikar, Tinkara Kovač, Denis Beganović in Daniel Matič. Odlično interpretiranemu in tenkočutnemu pesniškemu večeru je sledila podelitev priznanja. 



Prisotne je nagovorila podžupanja Občine Ankaran Barbara Švagelj in izrazila veselje vseh, ki so se trudili za ponovno obuditev podeljevanja priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča ter poudarila njen pomen za istrsko kulturo. Prisotne je spomnila na izvirni namen in cilj te nagrade, razloge za njeno ustanovitev ter nenazadnje, kdo je pravzaprav bil Alojz Kocjančič – z vsem srcem in dušo Istran, ki je kljub takratnim zakonom v svoji cerkvi vedno pridigal v maternem jeziku, ves čas ohranjal svoje korenine in poudarjal Istro v sebi, hkrati pa svoje pesmi pisal izključno v knjižni slovenščini. »Njegov opus ni obsežen, a se v njem ravno z izbiro jezika izraža širina njegovega duha in zavedanje nepogrešljivosti kulture za obstoj posameznika in skupnosti. Kulture ni razumel le kot umetniško ustvarjanje, navdih in lepoto misli, pač pa kot konstitutivni element naroda, kot sredstvo dialoga in tisto človeško podstat, ki nam omogoča razumeti potrebe drugih in osmisliti višje cilje, četudi se včasih ne skladajo z osebnimi,« je povedala Švagljeva ter ob tem ponovno pozvala k nadaljevanju sodelovanja istrskih občin ob ponovni vzpostavitvi nagrade Alojza Kocjančiča, v dobro istrske kulture, tudi v prihodnje. »Povezovanje za skupne projekte v dobro ljudi nikomur ničesar ne jemlje, pridobivamo pa vsi. Veliko imamo pokazati, še več pa bomo lahko naredili in ustvarili, če bomo le premogli tak pogum in drznost, če bomo razumeli svojo odgovornost do skupnosti, do naše Istre,« je dejala.  



Priznanje je soprogi Berta Pribca Ljubi Vrtovec Pribac izročila članica komisije Ines Cergol. Prisotnim je prebrala utemeljitev komisije, ki po kratkem pregledu Pribčevega opusa zaključi: »Komisija meni, da je bil tako s svojim književnim opusom kot tudi z javnim delovanjem zgled ustvarjalne osebnosti, pokončnega in aktivnega človeka, ambasadorja slovenstva v svetu, obenem pa ambasadorja tuje kulture in ustvarjalnosti v Sloveniji.«


Soproga Berta Pribca, Ljuba Vrtovec Pribac se je ob prevzemu priznanja v imenu družine Pribac zahvalila vsem, ki so se s podelitvijo priznanja poklonili njegovemu delu, ter izrazila iskreno ganjenost ob uglasbitvi njegovih stihov, kar je bila Pribčeva tiha želja.


(fotografije: Dejan Grgurica)