Evropska prestolnica kulture
Evropska prestolnica kulture (EPK) je najuspešnejša kulturna pobuda EU. Naziv, ki je bil od leta 1985 podeljen več kot 60 mestom, med njimi Atenam, Liverpoolu, Istanbulu, Firencam, Amsterdamu, Linzu, Vroclavu in mnogo drugim, je še vedno zelo priljubljen. Vsako leto nosita naziv dve evropski mesti iz različnih držav, ki postaneta tako svetilnika evropskega kulturnega dogajanja in sodelovanja.
2025: Evropska prestolnica kulture bo postalo eno mesto iz Slovenije in eno iz Nemčije.
| EPK je zato razumeti kot odskočno desko za dejavnosti, ki: - Osmislijo kulturno raznolikost evropskega prostora ter omogočijo vsem svoboden dostop do skupnih kulturnih dobrin. - Proslavljajo »kulturne priveze«, ki nudijo skupno sidrišče vsem prebivalkam in prebivalcem evropskega območja. - Krepijo občutek pripadnosti evropskih državljanov. - Spodbujajo vključitev kulture v razvoju mest. | EPK prinaša možnost razvoja kulturnega potenciala regije, obenem pa odpira prostor za: - Okrepitev mednarodne prepoznavnosti kandidata. - Izostritev, preoblikovanje in ovrednotenje podobe mesta s strani prebivalstva. |
Sam postopek kandidature dviga raven medsektorskega in interdisciplinarnega delovanja. Osvojitev naziva postavi mesto na zemljevid Evrope precej drugače, kot je bilo videno pred prijavo in pridobitvijo naziva (npr. mesto lahko ponovno opredeli svoj profil in se uveljavlja na mednarodne trge zaradi kulturne ponudbe in identitete).
EPK in vse v povezavi z njim je sprememba v dojemanju kulture ne samo kot tradicionalne oblike ustvarjanja in promoviranja umetnosti, ampak kot nekaj, ki spreminja naše obnašanje, interakcijo za skupen namen.
Kakšen je postopek izbora?
EPK spodbuja kulturno raznolikost in uveljavlja princip svobodnega ter demokratičnega dostopa do vseh oblik umetniškega in kulturnega izražanja. Kandidaturni proces je dolg in izredno zahteven. Ne zajema samo izbor infrastrukture in dogodkov, potrebno je ustvariti inovativen, raznolik in vključujoč program, ki sloni na smiselno povezanih konceptih in trajnostnih strategijah za urbani razvoj. Program EPK-ja spodbuja večje družbeno vključevanje in mednarodno prepoznavnost. Uspešnost kandidature in programa, ki jih zainteresirana mesta oddajo 5 let pred podelitvijo naziva, oceni mednarodna komisija.
Evropski prestolnici kulture sta formalno imenovani štiri leta pred pričetkom mandata, saj je to obdobje namenjeno načrtovanju in pripravam.
Ob koncu tega obdobja se Mednarodni odbor odloči, ali bo mesto prejelo nagrado Meline Merkouri v višini 1,5 mio EUR iz sklada Ustvarjalna Evropa.
 | Letos sta Evropski prestolnici kulture postali Plovdiv (Bolgarija) in Matera (Italija), v naslednjih letih pa bodo naziv nosile: 2020 – Reka (Hrvaška) in Galway (Irska); 2021 – Timișoara (Romunija), Elefsina (Grčija) in Novi Sad (Srbija, kandidatka članica); 2022 – Kaunas (Litva) in Esch (Luksemburg); Leta 2025 bosta Slovenija in Nemčija dobili naziv Evropske prestolnice kulture. |
Kulturna strategija
Župani štirih občin slovenske Istre so 5. julija 2019 podpisali pismo o nameri, ki je začetek skupne kandidature za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Štiri mesta se prijavljajo pod imenom Piran-Pirano 4 Istria 2025 z željo po skupni promociji kulturnih dejavnosti kot enotne čezmejne destinacije kulturnega turizma evropske razsežnosti.
Skupna podpora županov slovenske Istre projektu EPK Piran-Pirano4Istria
Prebivalci Istre, zaznamovani s pomorsko dediščino, že desetletja gojimo odprtost do drugih kultur, zato predstavlja kandidatura prvo zavezo skupnega delovanja na področju kulture na podlagi štirih horizontalnih načel:
1. Multikulturnost je osnovna vrednota naših občin in temelji na kulturni identiteti s poudarkom na dediščini kraja (snovni in nesnovni).
2. Vzgoja mladih in otrok, prihodnjih odjemalcev kulture in nosilcev multikulturne identitete, je primarnega pomena in mora biti vtkana v vse oblike kulturnega delovanja občin.
3. Slovenska Istra je enovit kulturni prostor somestja, stičišče kultur, v katerem še posebej negujemo slovensko identiteto Istre in tudi italijansko na narodnostno mešanem območju.
4. Medinstitucionalno trajnostno naravnano kulturno sodelovanje in povezovanje izvajalcev naj prispeva k večji kakovosti programov ter projektov.
Projekt se osredotoča na trajnostni razvoj kulturnega in gospodarskega sektorja, ki bo na ustvarjalen način povezoval čezmejno dediščino v enotno ponudbo za dobro lokalnega prebivalstva in obiskovalcev.
 | Piran in partnerska mesta kandidirajo z imenom Piran-Pirano 4 Istria 2025. Številka 4 predstavlja štiri obalna mesta, v angleščini pa lahko pomeni tudi »za«. Celotno ime lahko tako v slovenščini preberemo kot Piran-Pirano za Istro 2025. |
Naša prepričanja: MI GRADIMO EPK, EPK GRADI NAS! |
| 1. Ozaveščanje o projektu med lokalnimi prebivalci in »zunanjim svetom«. |
| 2. Zaupanje procesu in verjeti v spremembe. |
| 3. Zavezanost projektu, ki nas bo spremenil. |
Cilj
je sprememba odnosa do kulture in kulturnih dejavnosti na širšem čezmejnem območju, saj je ravno kultura vseskozi povezovalni element naše multikulturne Istre.
Verjamemo …
1.…, da je kandidatura EPK strateški proces, ki nas bo popeljal do skupne vizije za ustvarjanje prihodnosti, ki sloni na vrednotah.
2.… v proces ustvarjanja skupne vizije za trajnostno, konkurenčno in vključujoče mesto.
3.…, da sta kultura in ustvarjalnost pomembni gonilni sili za razvoj mest.
4.… v osrednjo vlogo dediščine in kulture kot orodja za aktivno in angažirano državljanstvo.
5.… v moč ustvarjalnosti državljanov, tako domačih kot tistih, ki so Istro sprejeli za svojo.
6.… v moč mrež in partnerstev bodisi lokalnih, regionalnih, nacionalnih in mednarodnih.
Kako lahko sodelujem?
Prispevek vsakega posameznika je dobrodošel in zelo dragocen. K sodelovanju so vabljeni vsi občani in lokalne skupnosti, ki živijo in ustvarjajo na istrskem polotoku. Zato redno spremljaj našo stran in sodeluj v anketnem vprašalniku, obiskuj delavnice in razvijaj z nami naš skupni projekt. Potrebujemo namreč veliko idej, energije in pristne želje po soustvarjanju boljšega življenjskega okolja.