19. stoletje: nove občine, gospodarski in turistični razvoj

V upravnem pogledu je širše območje Ankarana v času Ilirskih provinc sodilo v okvir občine Milje. Taka upravna razdelitev se je ohranila do leta 1813, ko je Avstrija zasedla Ilirske province in obnovila tržaški gubernij. Miljsko glavno občino so tako sestavljale podobčine Mačkovlje, Gabrovica, Hribi, Osp, Plavje, Škofije, Sv. Jernej, Valdoltra in Ankaran.

Po marčni revoluciji leta 1848 so z oktroirano ustavo cesarja Franca Jožefa in nato z zakonom o občinah nastale nove politične občine z voljenimi župani na osnovi zemljiškega katastra in začasnega občinskega reda grofa Franca Stadiona. Tako je okrajno glavarstvo Koper obsegalo 22 krajevnih občin, ki so obsegale eno ali več katastrskih občin. Mednje je sodila tudi občina Milje s k. o. Milje, Valdoltra, Hribi, Plavje in Škofije. Leta 1853 je prišlo do prvega popravka v razdelitvi koprskega okraja na občine, katerih število se je spreminjalo tudi pozneje. 

V sodnem okraju Koper so bile leta 1868 ustanovljene krajevne občine Koper, Dekani, Dolina, Milje in Pomjan. V občini Milje so se tako znova znašle k. o. Milje, Valdoltra, Hribi, Plavje in Škofije. Taka upravna razdelitev se je ohranila vse do konca prve svetovne vojne oziroma do propada Avstro-Ogrske. Pod Italijo, v času med obema vojnama, je miljska občina doživela nekaj sprememb, in sicer je koprska občina pridobila del k. o. Škofije in del k. o. Valdoltra od miljske občine, ki je bila skupaj z Dolino vključena v Tržaško pokrajino.

Že pod Avstrijo je bil na tem območju dokaj razvit kolonat. To potrjuje podatek, da je bilo med vsemi katastrskimi občinami tega območja od 60 do 70 % kolonatskih posesti ravno na območju katastrske občine Valdoltra. Med vidnejšimi veleposestniki je bil ob koncu 19. stoletja Johann Milloch. 

Ugodno je na gospodarski položaj in turistični razvoj tega območja vplivala zgraditev ozkotirne železnice Trst – Poreč leta 1902. Njena trasa je od tržaške železniške postaje Sv. Andreja pot nadaljevala proti žaveljski dolini. Tekla je po njeni vzhodni in južni strani, prečkala nižinski del dolin Glinščice in Osapske reke vse do postaje Milje. Tu se je nato povzpela čez sedlo pri Škofijah in se proti jugu spustila v dolino reke Rižane ter dalje proti Kopru, Izoli in Piranu.

Vzporedno z gospodarskim in turističnim razvojem tega območja se je povečevalo tudi število prebivalstva. Tako imamo za občino Milje, kamor so bili vključeni tudi kraji Škofije, Plavje in Valdoltra, podatke iz ljudskih štetij od leta 1850 do 1936, ko je prebivalstvo od nekdanjih 3834 naraslo na 12.028 prebivalcev. Leta 1923 so Milje, kot omenjeno, pripojili v Tržaško pokrajino razen davčnih občin Škofije in dela Valdoltre. Ob štetju leta 1869 so bile Škofije, Ankaran in Plavje naselja občine Dolina, naselji Škofije in Ankaran pa so združili ob štetju leta 1880. Na območju Valdoltre z vrsto zaselkov, od Čampor, Kolombana do Debelega rtiča pa se je število prebivalstva gibalo od 640 leta 1850, 2.324 leta 1910, do 2.024 leta 1931, nato pa je leta 1936 upadlo na 1.884.